FOTO: Po tragediji v Sredozemlju izredni vrh EU: 'Položaj je dramatičen. Tako ne gre več naprej'

Zaradi dramatičnih razmer v Sredozemlju, kjer naj bi v nedeljo v novi nesreči na morju umrlo okoli 700 migrantov, je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk za četrtek sklical izredno zasedanje voditeljev članic EU v Bruslju. "Položaj je dramatičen. Tako ne gre več naprej," je poudaril Tusk ob najavi vrha.

Razmere v Sredozemlju se ne tičejo le držav na jugu, ampak vseh nas, celotne Evrope, je še izpostavil Tusk. Namen izrednega zasedanja je po njegovih besedah na najvišji ravni razpravljati o tem, kaj članice in institucije EU lahko in morajo storiti takoj.

Tusk ne pričakuje hitrih rešitev problema migracij, pričakuje pa, da bosta Evropska komisija in zunanja služba pripravili možnosti za takojšnje ukrepanje in da bodo članice prispevale takoj.

Takojšnje ukrepe pričakuje na naslednjih področjih: preprečevanje tihotapljenja ljudi, krepitev skupnih prizadevanj za reševanje v Sredozemlju, pomoč najbolj prizadetim članicam ter krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita.

Vrh bo razpravljal na podlagi današnjih pogovorov zunanjih in notranjih ministrov v Luksemburgu, Tusk pa je sklical tudi usklajevalni sestanek Evropske komisije, zunanje službe in latvijskega predsedstva.

Izrednega vrha EU se bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, so sporočili v kabinetu predsednika vlade.

'Na ladji je bilo skoraj tisoč migrantov, veliko za zaklenjenimi vrati'

Sicer pa se po tragediji obširna reševalna akcija nadaljuje. Do zdaj so uspeli rešiti le 28 ljudi, iz vode pa so po informacijah italijanske obalne straže potegnili 24 trupel. Med žrtvami naj bi bilo vsaj 200 žensk in okoli 50 otrok.

Morje ima le okoli 16 stopinj Celzija, Antonino Iraso z italijanske mejne policije pa je povedal, da je pregloboko za potapljače in da točno število mrtvih najverjetneje ne bo nikoli znano.

Glede na pričevanje enega od preživelih, migranta iz Bangladeša, naj bi bilo na ladji celo 950 ljudi in ne 700, a kot je dejala tiskovna predstavnica visokega komisariata ZN za begunce Carlotta Sami, se to število za 20 metrov dolg čoln zdi pretirano. "Kar je gotovo, je, da je bilo več sto žrtev in da jih veliko ne bomo nikoli našli," je dodala in napovedala, da bodo zbrali še več pričevanj, da bi čim bolj natančno določili število ljudi na krovu ponesrečenega plovila. Kot je še povedal migrant, so tihotapci na stotine od njih zaklenili pod palubo, zato niso imeli nobene možnosti, da bi se rešili.

Kot je znano, je ladja potonila kakih 200 kilometrov južno od obale italijanskega otoka Lampedusa in okoli 100 kilometrov od libijske obale. Po več dneh na morju je v noči na nedeljo poslala klic na pomoč. Italijanska mornarica je k njej poslala portugalsko tovorno ladjo King Jacob, ki se je nahajala v bližini. Ko se je slednja bližala, so jo prestrašeni migranti najverjetneje skušali opozoriti na svojo prisotnost, pri čemer so se nagnetli na eno stran plovila ter ga tako prevrnili.

'Najbolj črn dan v EU'

Zaradi tragedije je Evropska unija v Luxembourg sklicala skupno izredno zasedanje notranjih in zunanjih ministrov unije.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je ob prihodu na zasedanje povedala, da EU nima več izgovorov, da ne bi ukrepala za preprečitev nadaljnjih tragedij migrantov: "Potrebujemo takojšnje ukrepanje EU in članic." Tako, kot je januarski teroristični napad v Parizu sprožil pripravo enotnega in celovitega odziva EU, mora biti tudi ta incident povod za oblikovanje učinkovite skupne migracijske politike, je izpostavila. Italijanka, ki dobro pozna težave, s katerimi se sooča njena država, je poudarila tudi, da gre za oblikovanje skupnega občutka evropske odgovornosti, vedoč, da lahkih rešitev ni.

Italija že vseskozi precej neuspešno poziva k delitvi bremen pri soočanju z migracijskim problemom. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je danes znova pozval k evropskemu odzivu na vseh frontah in opozoril, da je na kocki ugled EU.

Da hitrih rešitev ni, je opozoril tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in poudaril, da EU dolguje žrtvam in njihovim družinam čimprejšnje ukrepanje za preprečitev nadaljnjih smrti v Sredozemlju.

Britanski zunanji minister Philip Hammond je poudaril, da je svet zgrožen zaradi dogodkov v Sredozemlju in cinizma kriminalnih združb, ki izkoriščajo nesrečne ljudi, ter pozval k celovitemu in učinkovitemu evropskemu odzivu. Ta po njegovih besedah mora vključevati ukrepe proti kriminalnim združbam, ki izkoriščajo trpljenje ljudi, ter proaktiven pristop EU v sodelovanju z državami, od koder ti ljudje prihajajo.

Tragedija je sprožila ogorčen odziv v evropski javnosti. V evropskih medijih jo opisujejo kot "najbolj črn dan EU" in kot sramoto za politiko EU, ki kljub vsesplošnemu zavedanju problema ni učinkovito ukrepala.

Cerar in Erjavec: Pokazati moramo solidarnost

"Velika verjetnost je, da bi lahko ponovno angažirali ladjo Triglav v smislu solidarnosti," pa je zunanji minister Karl Erjavec odgovoril na vprašanje, kako se bo Slovenija odzvala na tragične novice. Slovenija je namreč leta 2014 za približno mesec dni ponudila ladjo Slovenske vojske Triglav za sodelovanje v italijanski reševalno-iskalni operaciji Mare Nostrum.

"Gre za skupen problem, to ni le problem Italije, Malte, Grčije, ampak evropski problem. Vsi moramo solidarno sodelovati pri razreševanju tega problema," je še dejal. Spomnil je, da je mogoče ta problem učinkovito rešiti le tako, da se umirijo razmere v severni in srednji Afriki ter zlasti v Siriji in Iraku, od koder prihaja največ beguncev. Kot je še napovedal, čakajo zunanje ministre EU v naslednjih dneh vsekakor razprave in odločitve na to temo.

Po besedah premierja Mira Cerarja "je tudi Slovenija solidarna z vsemi temi nesrečnimi begunci in tudi s situacijo, ki zaradi tega nastaja na jugu Evropske unije". Poudaril je, da se je treba znotraj EU "res solidarno in načelno pogovoriti, kako bomo pomagali" ter da "je Slovenija tu pripravljena prevzeti svoj delež". "Prepričan sem, da bomo tudi mi nek humanitarni, organizacijski in drugačen delež prispevali, seveda pa v nekem skupnem dogovoru, kajti EU tu mora delovati usklajeno," je še dejal Cerar.

Nesreča tudi ob obali Rodosa

Medtem pa je ob obali grškega Rodosa danes potonila še ena ladja z okoli 100 migranti, pri čemer so umrli trije ljudje, moški, ženska in 4-letni otrok. Rešili so 93 ljudi, 30 so jih odpeljali v bolnišnico.
 

#Greece: Boat carrying 200 #migrants capsizes off Greek Island of #Rhodes: at least 3 dead pic.twitter.com/FXYL26t9jY

— Amichai Stein (@AmichaiStein1) April 20, 2015

Po prvih podatkih obalne straže je ladja s prebežniki na pot odplula iz Turčije, nato pa se je kakih sto metrov od priljubljene plaže Zefiros pri mestu Rodos zaletela v čer in se raztreščila. Kot so povedali očividci, so se begunci oklepali razbitin ladje v upanju, da bodo na njih dosegli obalo. Mediji poročajo, da so v reševalni akciji sodelovali tudi prebivalci otoka.

Od kod so prebežniki, ni znano. Priče brodoloma sicer navajajo, da naj bi med njimi prevladovali Sirci, nekaj pa jih je tudi iz Eritreje in Somalije.

Trgovci z ljudmi skušajo čez Egejsko morje v Evropo iz Turčije prepeljati številne begunce. Zgolj v zadnjih 48 urah je po uradnih podatkih grških oblasti na otoke v Egejskem morju prispelo 454 migrantov.