Najbogatejši Italijan, ki ima v lasti nekaj najbogatejših in najuspešnejših podjetij v državi, ima od prejšnje nedelje v rokah ne le položaj predsednika vlade, ampak tudi vodje diplomacije. "Svojim dolžnostim predsednika vlade bom za nedoločen čas dodal še naloge zunanjega ministra," je ob prevzemu zunanjega ministrstva dejal premier Berlusconi. S priložnostjo, da razširi svoj vpliv še na zunanjo politiko, je Berlusconi utemeljil odstop zunanjega ministra Ruggiera.
Ta je bil eden od petih nestrankarskih članov vlade, izbran zaradi ugleda, ki ga je kot izkušen diplomat užival v tujini. Pred svetom je predstavljal zmernejši in resnejši obraz Italije in je moral popravljati škodo, ki jo je povzročal Berlusconi s svojimi polemičnimi izjavami. Najbolj odmevna je bila tista o večvrednosti krščanske civilizacije v primerjavi z islamsko. Najnovejša pa tista, da bi morala biti za sedež Evropske agencije za nadzor prehrane izbrana v Parmi in ne Helsinki, saj je Parma pojem dobre kuhinje, Finci pa ne vedo niti ne, kaj je pršut.
Ruggiero, ki je dosledno zagovarjal skupno evropsko politiko, se je večkrat sprl s kolegi iz vlade. Nazadnje - po njegovem mnenju - zaradi premajhnega navdušenja, s katerim so v Italiji sprejel uvajanje evra. Italijanska opozicija je prepričana, da pomeni Ruggierov odhod zmago protievropske politike, ki jo v vladi najodločneje zagovarja Umberto Bossi.
"Ruggierov odstop je resna zadeva, za katero je kriva desnosredinska vlada. V prejšnjih letih je imela Italija pod levosredinsko vlado pomembno vlogo v Evropi: sprejeli smo evro, se vključili v schengenski sistem, prevzeli svoj del odgovornosti na Balkanu in dokazali, da smo država, ki verjame v Evropo. Z Berlusconijevo vlado pa se Italija oddaljuje od Evrope," je dejal Piero Fassino, predsednik Demokratične levice.
Zaskrbljeni so tudi v evropskih prestolnicah, saj je Italija v preteklih mesecih že večkrat nasprotovala skupnim odločitvam Evropske unije, nazadnje v zvezi s skupnim evropskim zapornim nalogom. Predvsem po zaslugi ministra Ruggiera, država ni ostala izolirana od drugih evropskih držav. Novi zunanji minister se je ob svojih prvih mednarodnih srečanjih trudil dokazati, da nikakor ni sovražnik skupne Evrope.
Italija bo predsedovala Uniji v drugi polovici prihodnjega leta, v odločilnem času za vstop novih članic. Kakšna bo njena zunanja politika je pomembno tudi za Slovenijo, ki ima z Berlusconijem slabe izkušnje še iz časa njegove prve vlade v letu 1994, ko je zaviral sprejem pridružitvenega sporazum naše države z Evropsko unijo. Ruggierov odstop je slovenska politika uradno označila za italijansko notranje vprašanje. "Vsak zunanji minister, ki bo proizvod italijanskega političnega demokratičnega sistema, je za Slovenijo sprejemljiv, in mi se veselimo dela z vsakim ministrom sosednje Italije" zatrjuje slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Prejšnji minister Ruggiero je med septembrskim obiskom Slovenije - pa tudi kasneje - poudarjal, da sta meji med državama nedotakljivi in da vračilo optantskih nepremičnin v naravi ne pride v poštev. Temu je nasprotoval podpredsednik vlade, Gianfranco Fini, vodja neofašistične stranke Nacionalnega zavezništva. Prav Fini je eden od najpogosteje omenjanih kandidatov za novega zunanjega ministra. Tudi če bo ta položaj zasedel kakšen nestrankarski strokovnjak oz. menedžer - kot zadnje dni namiguje premier - bo najbrž le izvrševalec Berlusconijevih in Finijevih ukazov.
Malo verjetno je sicer, da bi Italija oporekala članstvu Slovenije v EU, lahko pa bi desnosredinska vlada ob tem skušala iztržiti za svoje zveste volivce - optante.
