Merklova vohunske navedbe označila za zelo resne

Nemška kanclerka Angela Merkel je obtožbe, da je Nemec deloval kot dvojni agent za ameriške obveščevalne službe, označila kot zelo resne. Če so resnične, so po njenem mnenju v jasnem nasprotju sodelovanja med partnerji. Dogajanje je Merklova komentirala na uradnem obisku na Kitajskem.

Nemški mediji so v petek poročali o aretaciji 31-letnega uslužbenca zvezne obveščevalne službe, ki naj bi od leta 2012 do leta 2014 ameriškim vohunskim agencijam predal 218 zaupnih dokumentov.

Nemški politiki in komentatorji so od ZDA zahtevali hitre in jasne odgovore na zadnjo vohunsko afero, ki grozi s poslabšanjem odnosov med državama. Predsednik Joachim Gauck je dejal, da se Američani igrajo z zavezništvom in prijateljstvom, če so zadnje obtožbe o vohunjenju resnične.

Bela hiša zaenkrat še ni komentirala aretacije, čeprav naj bi po virih iz političnih in obveščevalnih krogov moški priznal, da je dokumente predal ameriškim obveščevalcem.

Na zagovor že moral veleposlanik

Nemško zunanje ministrstvo je ameriški dan neodvisnosti pokvarilo veleposlaniku Johnu Emersonu, ki ga je poklicalo na zagovor malce pred svečanim sprejemom v veleposlaništvu ZDA v Berlinu. Veliko pojasnil niso dobili, saj je Gauck v nedeljo na nemški televiziji povedal, da če je res, da so ZDA najele enega od nemških obveščevalcev, potem je treba resnično povedati, da je sedaj tega dovolj. Gauck je opozoril pred poslabšanjem odnosov, saj se Američani igrajo z zavezništvom in prijateljstvom, če so obtožbe resnične.

Gauck je govoril v pogojniku tako kot tudi drugi visoki nemški uradniki. Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je med obiskom v Mongoliji izjavil, da če so poročila resnična, potem ne gre za majhno stvar in ZDA morajo vse povsem pojasniti in to čim prej. Tudi notranji minister Thomas de Maiziere je za nemške medije povedal, da pričakuje razčiščenje obtožb tudi od Američanov.

Polegel se ni niti prvi vihar

Vihar o ameriškem vohunjenju za Nemci in prisluškovanju telefonskim pogovorom Merklove, kar je razkril nekdanji pogodbeni analitik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, se še ni pomiril, ko je izbruhnil še eden, ki pa ne bi smel nikogar presenetiti.

Berlin je želel po Snowdnovih objavah z Washingtonom doseči sporazum proti medsebojnemu vohunjenju, vendar pa je administracija predsednika Baracka Obame to zavrnila, iz česar je mogoče izvleči le en sklep, in sicer, da Američani vohunijo naprej.

Nemški komentatorji so bili veliko bolj ostri do Američanov kot politiki in vrstijo se obtožbe na račun predsednika Obame, da bodisi nima pod nadzorom obveščevalcev ali pa je v zadnjih mesecih, ko je zagotavljal, da prijateljem več ne bodo vohunili, lagal.