Po poplavah obtoževanja, kdo je zatajil in zakaj so zamujali z evakuacijo

V Srbiji je vedno glasnejša razprava, ali bi bilo možno razsežnosti poplav v Obrenovcu preprečiti, ali pa vsaj omiliti. Srbski poslanec Vladimir Pavićević je prepričan, da bi lahko najhuje preprečili. Zato poziva oblasti, da se razišče, ali je bilo v poplavah vse storjeno, da se prepreči najhuje, in kdo je odgovoren, če temu ni tako.

Avtor za časopis Danas.rs navaja, da gre za njegovo osebno mnenje. Pojasnjuje, da je republiški hidrometeorološki zavod že v torek, 13. maja upozoril, da bo vodostaj več rek v okolici Obrenovca nevarno narastel. Tako so v opozorili hidrologi navedli, da bi lahko že čez dva dni vodostaj na Kolubari prestopi mejo zaščite pred poplavami, navaja Pavićević. Po vseh teh opozorilih bi morala takoj reagirati vlada in sprožiti potrebne postopke, je prepričan Pavićević. Prav zaradi teh opozoril, po njegovem mnenju ne moremo govoriti o nepričakovani katastrofi, o nečem, česar se ni dalo predvideti. Kot navaja, bi moral notranji minister že prej razglasiti izredne razmere, pripraviti načrte zaščite pred poplavami in dati natančna navodila stanovalcem Obrenovca. Srbska vlada je zatajila, na žalost pa je zatajila tudi občinska oblast, pravi Pavićević.

Navaja, da so že v sredo bili deli Valjeva in Lajkovca poplavljeni. Vodostaj Kolubare je bil takrat že nevarno visok. V takšnih razmerah bi morala oblast narediti dve stvari, pravi Pavićević. Utrditi nasipe in narediti vse, da se prepreči izlivanje. S tem bi vsaj za nekaj časa upočasnili poplavljanje. Oblasti bi morale obvestiti prebivalce Obrenovca o vseh nevarnostih. Jim jasno in odkrito pojasniti, kaj jim grozi in kakšne so njihove možnosti. Pojasniti bi jim morali, kaj pomeni evakuacija in zakaj je nujna. Kam jih bodo odpeljali, kaj naj s seboj vzamejo in kaj naj postorijo na svojih domovih, da bi bilo v poplavah čim manj škode. V evakuacijo bi morali vključiti čim več delovno sposobnih ljudi, je prepričan Pavićević. Namesto tega so pristojni prebivalcem Obrenovca pošiljali nasprotujoče si informacije.

Eni pozivali k evakuaciji, drugi naj ostanejo doma

Kot navaja poslanec, načelnik uprave za izredne razmere Predrag Marić trdi, da so prebivalce Obrenovca že 14. maja pozvali k evakuaciji. V petek 16. maja je župan Beograda Siniša Mali prebivalce pozval, naj ne zapuščajo svojih domov. To je dokaz, kako neusklajeno in zmedeno so delovale oblasti, ki ni znala uvesti osnovnih zaščitnih ukrepov in je dovolila, da se je zgodila tragedija. Vlada je izredne razmere razglasila v četrtek 15. maja. Prepozno, je prepričan Pavićević. Opozorilo pred hitrim naraščanjem vodostaja rek je bilo namreč izdano že 13. maja.

Ko so se v petek zjutraj oglasile sirene, je bil center Obrenovca že potopljen. Takrat siren mnogi prebivalci sploh niso mogli več slišati, pravi Pavićević. Že naslednje tri ure je mesto zajel nov poplavni val in ga potopil. Ker prebivalci niso imeli zanesljivih informacij na terenu, so se morali sami organizirati. Začeli so evakuirati ljudi, zbirati pomoč za najbolj prizadete, oblikovali krizne točke, skratka, delali so tisto, kar bi morale pristojne oblasti, pa so zatajile, je strog Pavićević, ki je prepričan, da je bil Obrenovac prepuščen poplavnemu valu.
 

Pavićević je prepričan, da bi morale oblasti izredne razmere razglasiti že 13. maja. Takrat bi morale prebivalcem Obrenovca pojasniti, kaj jim grozi in kakšen je načrt evakuacije. Vse razpoložljive ekipe bi morali poslati na teren, da se utrdi protipoplavne nasipe. "Pristojni bi lahko naredili veliko, a so storili premalo," svoje razmišljanje povzema Pavićević.

Razprave tudi v BiH: kdo je kriv, da je poplavilo Semberijo?

V pogovorni oddaji na bosanski televiziji sta svoji mnenji, ali bi se dalo posledice poplav ublažiti, soočila direktor javnega zavoda Vode srpske Dragan Anđelić ter vodja enote za reševanje na vodi Civilne zaščite v Bijeljini Zdravko Stevanović. Po uro in pol dolgi razpravi odgovora na vprašanje, kdo je zatajil, gledalci niso dobili. Iz obtoževanj in pojasnjevanje je bilo jasno le to, da je zatajil človeški faktor.

"Ta katastrofa je veliko več od stoletnih poplav. To je ena velika nesreča in pred to se nismo mogli obraniti," je dejal Anđelić. Predstavnik civilne zaščite pa je mnenja, da je odgovornost na strani vodilnih v javnem zavodu Vode srpske. "Najbolj kritično točko v noči, ko je popustil nasip, smo branili in utrjevali do jutra. Vloženi so bili nadčloveški napori," pravi Stevanović.

"Hvaležen sem prebivalcem Ostojićev, Batkovićev in Brodce, ker se jih je pri nasipu zbralo okoli 300. Ogromno število vreč so pomagali napolniti s peskom. Vse, kar se je v danih razmerah dalo storiti na terenu, da bi utrdili nasip, smo naredili," pravi Anđelić. Njegove trditve Stevanović zavrača. "Nasip so utrjevali in branili ljudje iz Bratkovićev, z nekaj malega naše pomoči. Vi, Anđelić, ste se z ministrom Mirjanićem pri nasipu pojavili le enkrat. Potem še enkrat pri nasipu na Balatunu, a to je bilo vse," pravi Stevanović.

Anđelić očitke, da so bili nasipi ob reki Savi v slabem stanju zavrača. Dejal je, da se je v nasipe ves čas vlagalo in da je potekala njihova rekonstrukcija. Stevanović vodnem podjetju očita, da so bila dela in vzdrževanje nasipov pri Topolovcu katastrofalna. "Nekaj malega je bilo narejenega za utrditev tega nasipa, tisto, kar je bilo narejeno, pa je bilo narejeno neprofesionalno," pravi Stevanović. Direktorju zavoda Vode srpske še očita, da so obnovo nasipov izvajali v zimskih mesecih, kar se načeloma ne počne, pač pa bi morali rekonstrukcijo nasipa opraviti v poletnih mesecih. Stevanović Anđeliću očita, da je s posredovanjem napačnih podatkov odložil predrtje nasipa pri Balatunu in s tem poplavil Semberijo.