Na Hrvaškem se je končal mednarodni vrh o Jugovzhodni Evropi, ki se ga je poleg številnih evropskih voditeljev udeležil tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ki se je v Dubrovniku srečal tudi s hrvaško premierko Jadranko Kosor.
Pahor in Kosorjeva sta se dogovorila, da se bosta znova srečala 31. julija v Bohinju, kjer bosta govorila o zadnjem večjem odprtem vprašanju med državama - vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. "Dogovorjeno je, da spričo pomembnih detajlov, ki so sestavni del rešitve tega vprašanja, skupaj s sodelavci opraviva še zadnje konzultacije pred 31. julijem, ko se ponovno prav zavoljo tega in morda še kakšnega drugega vprašanja srečava v Sloveniji v Bohinju," je Pahor povedal novinarjem po srečanju s Kosorjevo.
Pahor je spomnil, da je 31. julija obletnica njunega prvega srečanja v Trakošćanu, "ko sva skupaj z vladama in parlamentoma dejansko obrnila novo poglavje v odnosih med državama". Dodal je, da Slovenija še vedno sprejema mednarodne pohvale zaradi arbitražnega sporazuma in da je treba izkoristiti dejanski prestiž, ki ga Ljubljana ima v zunanji politiki.
"Pogovarjala sva se torej o Ljubljanski banki in meniva, da obstojijo velika upanja, da do konca meseca skupaj s strokovnjaki in institucijami, ki so zlasti na hrvaški strani involvirane v dokončno odločitev, morda pridemo do zadovoljive odločitve, ki bi omogočala, da bo Hrvaška zaprla četrto poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU," je povedal.
'Hrvaška razume probleme ljudi'
Pahor je izrazil zadovoljstvo, ker "hrvaške oblasti razumejo probleme, s katerimi se soočajo ljudje, ki so na ozemljih, ki jih imata obe državi za svoje". Ob tem je posebej izpostavil probleme Joška Jorasa, "ki so javnosti najbolj znani, niso pa edini".
"Dogovor z premierko Kosorjevo je, da oblasti v Ljubljani in Zagrebu storijo za te ljudi vse do končne odločitve arbitražnega tribunala, da bodo lahko živeli kvalitetno življenje, ki bo neobremenjeno z rešitvijo tega vprašanja. To velja tudi za gospoda Jorasa in upam da bo ta problem rešen, da bo z rešitvijo zadovoljen", je še dejal Pahor.
Dodal je, da sta se s Kosorjevo še dogovorila, da bosta zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković dobila navodilo, da se neformalno srečata pred njunim sestankom v Bohinju in dogovorita čas, vsebino in način izmenjav diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ter da se potem lahko nadaljujejo vsa opravila za začetek dela arbitražnega sodišča.
Slovenski premier se je sicer danes ob robu vrha v Dubrovniku srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valetinom Inzkom, s premieroma Kosova in Albanije, Hashimom Thacijem in Salijem Berisho, ter z makedonskim zunanjim ministrom Antoniom Milošeskim. Na omenjenih dvostranskih srečanjih so se pogovarjali o aktualnih dogodkih v regiji in vlogi Slovenije v jugovzhodni Evropi.
Kosorjeva o vrhu
Kosorjeva pa je na sklepni novinarski konferenci ocenila, da je bil mednarodni vrh "izjemno pomemben in uspešen". Kot je dodala, je bilo glavno sporočilo srečanja, da je Hrvaška pripravljena podpirati evroatlantsko perspektivo svojih sosed, kar bo še dodatno okrepila, ko bo kmalu članica EU. Poudarila je tudi, da ima Hrvaška tudi podporo držav članic EU za vstop v evropski klub brez kakršnih koli zadržkov ter da ima odlično priložnost, da bo "zadnjih 500 metrov" maratonskih pogajanj sklenila do konca leta ali najpozneje v začetku leta 2011.
Dodala je, da so bili vsi pogovori, ki so potekali na konferenci, usmerjeni v dobrososedske odnose in izgradnjo mostov sodelovanja. Posebej je poudarila pomembnost gospodarskega sodelovanja in izrazila upanje, da bo prišlo tudi do uresničitve določenih gospodarskih projektov, o katerih so potekali pogovori v vrsti dvostranskih srečanj udeležencev.
Kosorjeva o srečanju s Pahorjem
Kosorjeva je potrdila, da se bo s slovenskim kolegom Pahorjem srečala 31. julija v Bohinju, sicer pa da ne bosta "posebej obeležila prve obletnice njunega prvega srečanja" v Trakošćanu.
Poudarila je, da sta danes v dvostranskih pogovorih s Pahorjem naredila okvir za urejanje vprašanja Ljubljanske banke in ponovila, da se bo do konca meseca o primeru LB pogovarjala z guvernerjem Hrvaške narodne banke (HNB) Željkom Rohatinskim in člani svoje koalicije.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.