Turški premier: Za napad v prestolnici odgovorni kurdski borci

Turški premier Ahmet Davutoglu je krivdo za sredin napad na vojaški konvoj v Ankari pripisal kurdskim borcem v Turčiji in Siriji. Eksplozija je v sredo odjeknila nedaleč od generalštaba vojske, medtem ko je mimo peljalo vojaško vozilo. Oblasti so potrdile, da je bil tarča napada konvoj vojaških vozil. V njem je umrlo 28 ljudi, 61 jih je bilo ranjenih.

Kot je danes sporočil Davutoglu, sta napad pripravili v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) in kurdska milica v Siriji, Ljudske zaščitne enote (YPG). "Ugotovljena je bila neposredna povezava med napadom in YPG," je poudaril turški premier in pojasnil, da so logistično podporo nudili skrajneži PKK v Turčiji. Napad je izvedel 23-letni sirski državljan Salih Necar, član YPG, je še povedal Davutoglu. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je sporočil, da je bilo v zvezi z napadom aretiranih 14 ljudi, število aretiranih pa se bo verjetno še povečalo. Ponovil je, da so za napad odgovorni PKK, PYD in njegovo oboroženo krilo YPG. Čeprav njihovi voditelji trdijo, da z napadom nimajo nič, je Erdogan poudaril, da dokazi in dokumenti obveščevalnih služb in notranjega ministrstva kažejo na njihovo vpletenost.

Še en napad

Turški varnostni viri so medtem sporočili, da so na jugovzhodu Turčije napadli konvoj turške vojske, v katerem je bilo ubitih sedem oseb. Oblasti so tudi odgovornost za ta napad pripisale PKK. Kurdski borci na jugovzhodu Turčije v odgovor na operacije turški sil sicer pogosto izvajajo povračilne napade z bombami, ki jih nastavljajo ob cestah.

Kurdski uporniki odgovornost za napad zanikali

Kurdski uporniki v Turčiji in Siriji so medtem odgovornost za sredin napad zanikali. Poveljnik PKK Cemil Bayik je za tiskovno agencijo Firat povedal le, da ne vedo, kdo je izvedel napad v Ankari, hkrati pa menil, da bi lahko bila odgovor na "pokol v Kurdistanu".

Vsakršno odgovornost so zavrnili tudi v političnem krilu YPG, Stranki demokratične unije (PYD). "Zanikamo vsakršno vpletenost v ta napad," je zatrdil vodja PYD Saleh Muslim. Kot je ocenil, so obtožbe Turčije na račun YPG očitno povezane s poskusi posredovanja v Siriji. 

Turčija že mesece izvaja ofenzivo proti kurdskim upornikom na jugovzhodu Turčije in na severu Iraka, zadnje dni pa bombardira tudi položaje kurdskih milic na severu Sirije.

Ankara je nov niz napadov na PKK na severu Iraka izvedla pozno v sredo, pri tem pa naj bi zadela kakih 70 borcev. Po navedbah Davutogluja so bili med ubitimi visoki pripadniki PKK.

Ostre obsodbe napada

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je dejal, da je Turčija odločna, da se bo borila proti tistim, ki ogrožajo njeno prihodnost in enotnost.

ZDA, EU, Nato in tudi Slovenija so najostreje obsodili sredin teroristični napad. Na MZZ v Ljubljani so tudi izrazili sožalje svojcem žrtev.

V Washingtonu so izrazili solidarnost s Turčijo, ključno zaveznico v Natu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je podobno sporočil, da zaveznice stojijo z ramo ob rami v boju proti terorizmu. EU pa je obljubila, da bo v teh težkih časih stala ob Turčiji in njenemu narodu. Napad je obsodila tudi Rusija, ki sicer v sirski vojni za razliko od Turčije podpira režim predsednika Bašarja al Asada.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so ob obsodbi napada izrekli sožalje svojcem žrtev, ranjenim pa zaželeli čimprejšnje okrevanje. Zunanji minister Karl Erjavec je turškemu kolegu Mevlütu Cavutogluju izrazil iskreno sožalje in solidarnost, so zapisali MZZ. Ponovili so tudi, da po doslej znanih informacijah med žrtvami ali poškodovanimi v eksploziji ni slovenskih državljanov.

Turčija bije vojno proti PKK

Včerajšnji napad je bil zadnji v nizu napadov v Turčiji v zadnjih mesecih. Oktobra lani so v dvojnem samomorilskem napadu v Ankari umrli 103 ljudje, januarja se je samomorilski napadalec razstrelil med skupino turistov v Istanbulu, pri čemer je umrlo 11 Nemcev.

Odgovornost za oba napada so pripisali Islamski državi. A Turčija trenutno bije tudi vojno proti PKK, ki v odgovor na jugovzhodu države z ob cesti podtaknjenimi bombami redno napada pripadnike varnostnih sil. Turčija zadnje dni bombardira tudi položaje kurdskih upornikov blizu mesta Azaz na severu Sirije, ki naj bi bili povezani s PKK.

Kot je danes sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki z aktivisti na terenu spremlja razmere v Siriji, je v sredo na ozemlje od vojne razdejanje države iz Turčije vstopilo kakih 500 sirskih upornikov in islamistov, in to pod nadzorom turških oblasti.

Ti borci naj bi na tleh pomagali v boju proti kurdskim upornikom na severu Sirije in preprečili, da bi Azaz padel v njihove roke. Azaz je za zdaj še v rokah sirskih upornikov, ki se borijo proti režimu v Damasku, blizu pa stoji več taborišč za begunce, ki jih je postavila Turčija.

Davutoglu je dal v minulih dneh jasno vedeti, da Ankara kurdskim borcem ne bo dovolila zavzetja Azaza, Erdogan pa je v sredo poudaril, da ne bo dovolil oblikovanja kurdske trdnjave na severu Sirije.