Pozno ponoči je morska voda poplavila nizka obalna območja v bližini pristanišča Blair na indijskih otočjih Andaman in Nikobar, ki je eno najbolj opustošenih področij po katastrofalnih cunamijih, ki jih je sprožil močan potres. Ljudje so panično bežali na višja področja. Mnogi so noč preživeli na odprtem, saj so bili njihovi domovi poplavljeni. Proti jutru so se razmere umirile.
Glede gradnje vodoodpornih domov za več kot 40.000 brezdomcev, ki so preživeli cunamije na indijskih otokih Andaman in Nikobar, reševalci tekmujejo v tekmi s časom pred monsumskim deževjem, ki območja prizadene meseca aprila. Zaenkrat še nimajo načrta, kako bi se zadeve lotili. Za začetek gradnje nimajo niti zadostnega gradbenega materiala. Več kot deset odstotkov celotnega prebivalca na teh otokih namreč živi v nestabilnih šotorih iz plastike in bambusa.
Omejeno delovanje humanitarnih organizacij
V indonezijski provinci Aceh na severu otoka Sumatra pa so oblasti humanitarnim delavcem, ki pomagajo žrtvam cunamijev, prepovedale delovanje izven dveh večjih mest Banda Aceh in Meulaboh, saj se bojijo napadov skrajnežev. Humanitarne organizacije sedaj potrebujejo posebno dovoljenje za delovanje izven teh dveh mest. Predstavnik indonezijske vojske je sporočil, da se bo s skrajneži skušal dogovoriti o premirju. Uporniki pa naj bi zatrdili, da ne bodo napadali humanitarnih delavcev.
Po besedah vodje razdeljevanja pomoči v Acehu Budija Atmajija se morajo vsi tujci registrirati v prestolnici Banda Aceh in vojski zaradi varnostnih razlogov navesti podrobnosti o svojih načrtovanih dejavnosti. Če tega ne bodo storili, bi jih lahko tudi izgnali, je dodal.
Indonezijski podpredsednik Yusuf Kalla je medtem izjavil, da naj bi tuje enote, ki po katastrofalnih cunamijih sodelujejo pri pomoči, provinco Aceh zapustile čim prej, najkasneje v roku treh mesecev. Po njegovih ocenah Indonezija v kratkem ne bo več potrebovala tujih sil, temveč predvsem zdravnike in inženirje.
Španija pa je medtem predlagala organizacijo mednarodne konference o turizmu, s katero naj bi pomagali pri oživitvi te industrijske panoge v katastrofi prizadetih državah. Kot je v Bangkoku pojasnil španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos, je ta predlog predstavil na pogovorih s tajskim premierom Thaksinom Shinawatro.
V najhujši naravni katastrofi doslej je umrlo najmanj 157.000 ljudi, med njimi 105.500 v Indoneziji, 30.000 na Šrilanki in 15.000 v Indiji. Med več kot 5000 umrlih na Tajskem je bilo veliko tujcev, največ iz Evrope. Veliko žrtev je bilo tudi v Bangladešu, v Burmi, na Maldivih in v vzhodno afriških državah.
Največja identifikacijska akcija
Na Tajskem so Interpol in 20 nacionalnih policijskih enot sprožili največjo akcijo, s katero bodo skušali s forenzičnimi postopki identificirati ogromno število zaradi tropskega vremena hitro razpadajočih trupel. Strokovnjaki na otoku Phuket so zatrdili, da bi identifikacija na podlagi zobovja, prstnih odtisov ali DNK lahko trajala več mesecev.
Po Ljubljanici in Dravi svečke za žrtve cunamijev
Na Ljubljanici in Dravi je zvečer zagorelo več sto svečk v spomin na žrtve tragičnega potresa in cunamijev v Aziji. Akcije spuščanja svečk, ki jo je organiziral Mladi forum Združene liste socialnih demokratov, se je po navedbah organizatorjev udeležilo kakih 50 ljudi. V Ljubljani je akcija potekala na obrežju Ljubljanice med Tromostovjem in Šuštarskim mostom, v Mariboru pa pri Vodnem stolpu.
V Mariboru je hkrati s prižiganjem svečk potekala akcija zbiranja kovancev za preživele katastrofe. Škatle za zbiranje prostovoljnih prispevkov so nameščene na različnih lokacijah v mestu, organizatorji pa nameravajo v prihodnjih dneh škatle namestiti tudi v Ljubljani.
