Bush se je Berlusconiju iskreno zahvalil za pisno podporo, v katerem je osem evropskih voditeljev pozvalo Evropo, naj podpre ZDA pri njihovih prizadevanjih za razorožitev Iraka. Ta je po njegovih besedah izostrila dejstvo, da je iraški predsednik Sadam Husein grožnja miru. Bush je dejal, da je vprašanje razorožitve Iraka le še vprašanje tednov in izrazil upanje, da jo bo mogoče izvesti na miren način.
Bush: Izjava osmerice je znak solidarnosti
Bush in Berlusconi sta si na kratki novinarski konferenci izmenjevala izraze prijateljstva, pri čemer je ameriški predsednik posebej pohvalil italijanskega premiera zaradi njegovega znanja angleščine. Za Busha je bilo pismo osmih evropskih voditeljev trden izraz solidarnosti z ZDA. Na vprašanje, koliko časa še ima na voljo iraški predsednik, je Bush odgovoril, da se mora to vprašanje rešiti v imenu miru in to ne v nekaj mesecih, ampak nekaj tednih. Izrazil je upanje, da bo mednarodni pritisk prepričal Sadama Huseina, da odstopi s položaja, in če se bo odločil, da zapusti Irak, potem bodo ZDA to seveda pozdravile.
Kot je dejal Berlusconi, je prišel v ZDA, da pomaga prijatelju pri prepričevanju, da je razorožitev Iraka v skupnem interesu. Če bodo ZDA, Rusija, Evropa in druge članice ZN enotne, potem bo Sadam Husein spoznal, da nima druge izbire, kot da orožje razkrije in uniči. Menil je tudi, da je prišel čas, da se razjasni, kje so vsa orožja za množično uničevanje, za katera svet ve, da jih Irak ima. Berlusconi je opozoril na nevarnost, da iraško kemično in biološko orožje pride v roke teroristom. Na vprašanje, ali bo Italija prispevala vojake za napad na Irak tudi brez soglasja v mednarodni skupnosti, je Berlusconi odgovoril posredno. Dejal je, da Italija ne bo nikoli pozabila, da svojo svobodo, blaginjo in demokracijo dolguje ZDA. Številni ameriški vojaki so se v preteklosti žrtvovali za Italijo. ZDA za njega niso le prijatelj, ampak jamstvo demokracije in svobode. Ko Berlusconi vidi ameriško zastavo, ne vidi le državnega simbola, ampak simbol demokracije in svobode.
Pismo osmerice deli Evropo
Pismo osmih evropskih voditeljev v podporo ameriški politiki do Iraka ni razdelilo le Evrope, pač pa prihaja do razhajanj tudi znotraj posameznih držav. Tako je zaradi pisma razdeljena poljska politična javnost. Voditelji nekaterih strank so ocenili, da je predsednik vlade Leszek Miller s podpisom pisma prekoračil svoje pristojnosti. "Amerika je za Poljsko zelo pomemben partner, vendar pa je treba ohraniti umirjenost, ko je pod vprašajem vojaško posredovanje v Iraku," je dejal vodja poslanske skupine desnousmerjene poljske stranke LPR Marek Kotlinovski. Podpredsednik parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Bogdan Klich pa je poudaril, da Poljska lahko sodeluje v morebitni operaciji v Iraku, če jo bo odobril Varnostni svet ZN. Poljski premier medtem poudarja, da je pismo "izraz vdanosti skupnim vrednotam, ki povezujejo Evropo in ZDA".
Kritik je bil deležen tudi češki predsednik Vaclav Havel, ki se je prav tako podpisal pod omenjeno pismo. Predsednik zunanjepolitičnega odbora češkega parlamenta Vladimir Lastuvka je opozoril, da je predsednik deloval sam in se pred tem ni posvetoval z zunanjim ministrstvom ali premierom Vladimirjem Špidlo. Slednji je namreč zavrnil podpis dokumenta in ob tem dejal, da je stališče Prage o Iraku jasno in znano že od prej.
Velika večina Britancev nasprotuje unilateralni vojaški akciji ZDA
Britanski časnik Daily Mirror je objavil javnomnenjsko raziskavo instituta ICM, ki kaže, da 84 odstotkov Britancev nasprotuje unilateralni vojaški akciji ZDA v Iraku, ki ne bi imela podpore Združenih narodov. Če bi akcija dobila zeleno luč ZN, bi jo podprlo 41 odstotkov Britancev.
66 odstotkov vprašanih je medtem obsodilo, ker je Blairu več do podpore Bushu kot britanskega javnega mnenja. V raziskavi so sodelovale 1004 osebe.
Rezultati javnomnenjske raziskave, objavljene v Moskvi, pa kažejo, da morebitno vojno v Iraku podpirajo le trije odstotki Rusov. Dobra polovica vprašanih se je na načrte ZDA in Velike Britanije o vojaški akciji proti režimu v Bagdadu odzvala z zaskrbljenostjo in nezadovoljstvom. Na vprašanje, kako naj se Rusija obnaša v primeru začetka vojne proti Iraku, je 30 odstotkov vprašanih menilo, da se mora država "držati ob strani", vendar pa mora ostati zaveznik ZDA v mednarodni protiteroristični koaliciji. Da mora Rusija obsoditi politiko ZDA do Iraka in nuditi diplomatsko pomoč Iraku, pa je menila približno četrtina vprašanih.
