Ameriška sonda New Horizons danes piše zgodovino. Sonda New Horizons je dosegla Pluton. Približala se mu je na 12.430 kilometrov, naredila zgodovinske posnetke, izvedla meritve in prišla do podatkov, ki bodo pripomogli k boljšemu poznavanju skrivnostnega pritlikavega planeta.
’Ugotovili bomo, od kod izviramo’
Plutonu se je sonda najbolj približala ob 13.49 po srednjeevropskem času. V tistem trenutku je bila od njega oddaljena polovico razdalje med navigacijskim satelitom Galileo in Zemljo. Strokovnjaki bodo prve zgodovinske podatke dobili šele čez nekaj ur, saj je sonda "zaposlena" z zbiranjem podatkov in snemanjem fotografij. To lahko intenzivno počne le nekaj ur, saj bo kasneje Sonce v njeni perspektivi za Plutonom in bo sonda obrnjena proti temni strani pritlikavega planeta. New Horizons mapira geologijo tako Plutona kot lune Charon, mapira sestavo površja, temperaturo, preverja, kakšna je atmosfera, skuša najti atmosfero okoli lune Charon, in podobno. Prvi "klic domov" bo New Horizons opravil ob 22.20 po srednjeevropskem času, signal pa bo do znanstvenikov potoval pet ur. Nasa naj bi tako predvidoma šele v sredo dopoldne sporočila, ali je sonda uspešno opravila svojo nalogo.
Prvi mož misije New Horizons Alan Stern je ob tem opozoril, da obstaja možnost 1:10.000, da sonda ob Plutonu trči v vesoljski drobir. "Letimo v neznano," je dejal novinarjem. Po njegovih besedah sicer znanstveniki trenutno ne opažajo večje količine vesoljskih smeti, a razmere v Kuiperjevem pasu, kjer se nahaja Pluton, se lahko hitro spremenijo.
Zaznali polarno kapo iz ledu, dušik, srčasto obliko in gore
Danes je sicer Nasine strokovnjake in ostale navdušence že presenetil podatek, da je pravzaprav večji, kot so sprva mislili. Kot so sporočili, je Plutonov premer 2370 kilometrov, kar je nekoliko več od dosedanjih ocen. To pomeni tudi, da je Plutonova gostota nekoliko manjša od dosedanjih izračunov in da ima v središču še več ledu.
Sonda je že pred dnevi zaznala "polarno kapo" iz ledu ter dušik, ki se iz Plutonove atmosfere razliva v vesolje. Prvič so opazili tudi svetlo srčasto obliko zraven temne pege, znane kot kit. V prihodnjih dneh je pričakovati še več podrobnosti, tako da bodo znanstveniki lahko izračunali tudi višino gora na Plutonu.
Videli bodo tudi sončni vzhod in zahod za Plutonom, dobili popolno sliko pritlikavega planeta in njegovih petih lun ter preučili prah na robu sončnega sistema ter v atmosferi okoli Plutona in njegove največje lune Haron.
Fotografije in podatki bodo sicer na Zemljo curljali še v prihodnjih mesecih, vsi pa naj bi bili zbrani šele po enem letu. New Horizons bo nato pot predvidoma nadaljeval po Kuiperjevem pasu. Deloval naj bi do leta 2026, nato bo najverjetneje zmanjkalo elektrike za delovanje najpomembnejših instrumentov.
Podatki o Plutonu naj bi pomagali tudi najti odgovore o izvoru Zemlje ter o tem, ali bi bilo tudi drugod možno življenje. "Plutonov sistem je fosilni ostanek začetka našega sončnega sistema," je poudaril vodja znanstvenih misij pri Nasi John Grunsfeld. "Ugotovili bomo, od kod izviramo," je dodal.
Sonda na Pluton nosi posmrtne ostanke človeka, ki ga je odkril
Misija, katere vrhunec doživljamo danes, se je začela že pred skoraj 15 leti, če pogledamo še dlje v zgodovino, pa bi morda za čisto prvi začetek lahko vzeli leto 1930, ko je Plutona pri svojih 24 letih odkril ameriški astronom Clyde Tombaugh. Pred tem tega pritlikavega planeta ni bilo na kartah našega osončja.
Tombaugh je leta 1997 pri zavidljivih 90 letih umrl, a njegova pot se ni končala. Del njegovih posmrtnih ostankov v obliki pepela so po poročanju CNN leta 2006 namestili na sondo New Horizons.
Hči astronoma Anette Tombaugh pravi, da bi bil njen oče gotovo ganjen, ko bi na fotografijah povsem od blizu videl in tudi izvedel nove podrobnosti o pritlikavem planetu, ki ga je odkril.
Časovnica:
19. januar 2006: New Horizons odleti iz Cape Canaverala, gre za najhitrejše vesoljsko plovilo, kdajkoli izstreljeno, maksimalna hitrost je neverjetnih 55.000 km/h. Apollo je do Lune priletel v treh dneh, New Horizons v devetih urah. Pri tej hitrosti bi iz New Yorka v Los Angeles pripotovali v štirih minutah.
Februar 2007: plovilo dobi dodatno pomoč gravitacije Jupitra in tako tudi dodatno hitrost, ob tem tudi zbere dragocene podatke o plinastem velikanu in njegovih lunah. Mimo Jupitra je letel na razdalji 2,3 milijona kilometrov s hitrostjo 21 kilometrov na sekundo.
Jesen 2014: začela se je faza približevanja Plutonu.
Januar 2015: Pol leta pred najbližjim srečanjem so se začela intenzivna opazovanja, da bi pridobili čim več podatkov o Plutonu in njegovih lunah.
2017-2020: plovilo bodo (če bodo projekt odobrili) usmerili proti drugim objektom v Kuiperjevem pasu za Plutonom.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.