Avtomobil bomba, ki je eksplodiral ob vhodu v ameriško oporišče na zahodu Bagdada, je zahteval življenja treh ameriških vojakov, najmanj šest pa je ranjenih. Dva so že prepeljali v najbližjo bolnišnico, dvema in še parim iraškim ranjencem pa so nudili pomoč kar na licu mesta.
Štirje Iračani so umrli v eksploziji tovornjaka bombe v mestu Samara, kakih 120 kilometrov severno od Bagdada. Bomba v tovornjaku je eksplodirala, ko je mimo pripeljala patrulja ameriške vojaške policije. Po navedbah ameriške vojske je bilo v eksploziji ranjenih še 40 ljudi, med njimi sedem ameriških vojakov. Po besedah ameriškega uradnika naj bi bila eksplozija nastavljena zaradi napovedanih lokalnih volitev oz. izteka roka, do katerega morajo občine izvoliti predstavnike za deželni svet. Volitve bodo zaradi napada tako preložili za nekaj dni. "Prepričan sem, da je do eksplozije prišlo zato, da še ne bi prišlo do volitev," je izjavil Bob Silverman, vodja ameriške administracije v Iraku.
Po informacijah ameriške vojske sta bila dva ameriška vojaka bila ubita v eksploziji bombe v Faludži na zahodu države. Bomba je v mestu, ki je središče iraškega odpora proti ameriški zasedbi države, eksplodirala v trenutku, ko je mimo peljal konvoj ameriške vojske.
Do nasilja je prišlo le dan potem, ko sta v Irak prispela vojaški svetovalec in svetovalec za varnostna vprašanja Združenih narodov (ZN).
ZDA bodo Iračanom vračale denar za gorivo
Ameriško naftno podjetje Halliburton pa bo Pentagonu vrnilo 6,3 milijona dolarjev, ki naj bi jih preveč zaračunalo pri dobavi goriva iraškim civilistom, je v petek zvečer napovedala tiskovna predstavnica podjetja, v katerem je delal tudi ameriški podpredsednik Dick Cheney. "Mi bomo nosili ceno prevelikega zaračunavanja stroškov, ne zvezna vlada," je dejala Wendy Hall in dodala, da so že odpustili vpletene delavce, ki naj bi dobili nepravilna plačila za dobavljeno gorivo, ter na račun vojaške dobavne službe nakazali 6,3 milijona dolarjev.
"To smo hitro odkrili in hitro tudi prijavili. V našem podjetju ne dopuščamo tovrstnega ravnanja na nobeni stopnji," je še dejala Hallova. Pentagon sicer nadaljuje preiskavo domnevnih nepravilnosti pri zaračunavanju Halliburtona za dobavo goriva Iračanom.
Cheney brani ameriško posredovanje
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu pred več kot 1500 udeleženci konference danes branil ameriški napad na Irak, saj se je po njegovem mnenju z neposrednimi grožnjami treba soočiti odločno. "Če diplomacija ni uspešna, moramo biti pripravljeni uporabiti silo," je ob tem dejal Cheney.
Ideologijam nasilja - tako Cheney - se je potrebno zoperstaviti z vzpodbujanjem demokracije na Bližnjem vzhodu: če diplomatska prizadevanja niso dovolj za poraz terorizma, potem morajo biti države pripravljene poseči tudi po vojaški sili. Cheney je še dejal, da demokracije ne spodbujajo nastajanje jeze in radikalizma, saj imajo mladi ljudje pravico sami odločati o svojih usodah.
Irak brez večjih zalog orožja
Dosedanji vodja ekipe ameriških strokovnjakov, ki v Iraku iščejo orožje za množično uničevanje, David Kay je dejal, da Irak ni imel večje zaloge kemičnega ali biološkega orožja.
Kot je pojasnil Kay, Bagdad po zalivski vojni leta 1991 po njegovem mnenju ni imel večje proizvodnje kemičnega in biološkega orožju, čeprav so vsi govorili, da je Irak proizvodnjo tovrstnega orožja po izgonu iz Kuvajta znatno povečal.
"Mislim, da tega ni bilo," je še dejal Kay in dodal, da so v Iraku že našli vse, kar bi od iraškega orožja za množično uničevanje lahko našli. Kaya, ki je zaprosil za razrešitev, bo sicer na položaju vodje ameriških inšpektorjev zamenjal nekdanji pomočnik vodje inšpektorjev Združenih narodov v Iraku, Charles Duelfer.
Član sveta prehodne iraške vlade Ahmed Šalabi je medtem v petek v Washingtonu ocenil, da bi do volitev v Iraku, po katerih bi ameriške okupacijske sile predale oblast Iračanom, lahko prišlo pred 30. junijem. "Ne gre iskati razlogov, zakaj volitev ni moč izvesti. Treba je poskrbeti za to, da bodo izvedljive," je dejal Šalabi v Washingtonu.
Na severu Iraka je v petek zvečer strmoglavil ameriški helikopter. Pri tem sta umrla oba pilota. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ameriške vojske v Bagdadu, je helikopter strmoglavil zahodno od kraja Kajara, razlogi za to pa še niso znani. Po prvih poročilih posadke drugega helikopterja na območju strmoglavljenja prvega ni bilo nobenih oboroženih aktivnosti.
