Nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev sta v nemškem Lubminu uradno odprla 1224 kilometrov dolg in 7,4 milijarde evrov vreden plinovod Severni tok. Kot je poudarila Merklova, gre za "enega največjih infrastrukturnih projektov našega časa", Rusijo pa je označila za ključno in zanesljivo partnerico.
Na slovesnosti so bili prisotni tudi francoski premier Francois Fillon, predsednik nizozemske vlade Mark Rutte ter evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
"Odprtje plinovoda je pomemben dogodek za krepitev vezi med Rusijo in Nemčijo ter Rusijo in Evropo," je pred slovesnostjo dejal Medvedjev. "Je tudi korak proti zagotavljanju oskrbe z energijo v Evropi," je menil.
Nemška kanclerka pa je izpostavila, da je življenjska doba plinovoda ocenjena na 50 let. "Tesno bomo povezani več desetletij," je tako ocenila vpliv plinovoda na odnose med Nemčijo in Rusijo.
Plinovod sta Merklova in Medvedjev simbolično odprla tako, da sta zavrtela veliko kolo, s čimer sta sprostila prehod plina skozi cev. Kolo, ki je bilo postavljeno zgolj za potrebe slovesnosti in s plinovodom ni dejansko povezano, se je sicer ob pritisku voditeljev nevarno zamajalo, poročajo tuji mediji.
Po Severnem toku bo plin tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do Lubmina, ki leži ob obali omenjenega morja, ter nato do Greifswalda. Rusiji je s tem plinovodom uspelo zaobiti Ukrajino in Belorusijo, s katerima se je večkrat znašla v plinskem sporu.
Danes so sicer odprli le prvo cev omenjenega plinovoda, ki ima zmogljivost 27,5 milijarde kubičnih metrov letno. Medtem se dela na drugi cevi nadaljujejo; doslej so položili okoli 800 kilometrov cevi, dela pa naj bi končali prihodnje leto.
Po obeh ceveh plinovoda bo letno steklo do 55 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. To je po pojasnilih konzorcija Severni tok dovolj za oskrbo 26 milijonov gospodinjstev. Rusija je prvi plin po prvi cevi spustila v začetku septembra, v Nemčijo pa je prispel danes.
51-odstotni delež pri projektu ima ruski Gazprom, v konzorciju pa so še nemška Wintershall in Eon vsak s 15,5-odstotnim deležem, nizozemski Nederlandse Gasunie ter francoski GDF Suez pa imata vsak po devet odstotkov.
Evropa trenutno dobi okoli 25 odstotkov zemeljskega plina iz Rusije, ki ima sicer največje svetovne rezerve tega energenta. Največ plina je doslej potovalo skozi plinovode iz sovjetskega obdobja, ki potekajo po kopnem. Projekt Severni tok je prejel prepričljivo politično podporo v Nemčiji.
Po besedah nemškega gospodarskega ministra Philipa Röslerja bo novi plinovod izboljšal varnost oskrbe največjega evropskega gospodarstva, pa tudi celotne Evrope, z energijo. Kritiki pa poudarjajo, da bo le še povečal energetsko odvisnost Evrope od Rusije.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.