Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković se je slovenskemu premierju Miru Cerarju zahvalil za pismo, v katerem je Cerar izrazil željo, da nadaljujeta z dialogom.
Hrvaški premier je ocenil, da je potrditev slovenske zavezanosti dobrososedskim odnosom in dialogu s Hrvaško, o katerih mu je pisal Cerar, "dober temelj" za nadaljevanje dialoga, ki sta ga začela ob srečanju v Ljubljani 12. julija letos.
"Zato izkoriščam to priložnost, da Vas znova povabim v Zagreb, da se na osnovi že opravljenih priprav znova sestaneva v terminu, ki bo ustrezal obema," so vsebino pisma v sredo zvečer objavili na sedežu hrvaške vlade.
Plenković je potrdil, da je dobro seznanjen s slovenskimi stališči o arbitražnem postopku in arbitražni razsodbi, ter izrazil prepričanje, da tudi Cerar pozna hrvaška stališča na to temo.
"Vendar nama razlika v izhodiščih ne bi smela preprečevati, da v konstruktivnem vzdušju, v duhu partnerstva in medsebojnega razumevanja najdeva konkretne rešitve, ki bodo v interesu in v korist najinih držav in narodov," je še zapisal. Predlagal je, da na srečanju s Cerarjem razpravljata o vseh odprtih vprašanjih med dvema državama, vključno z vprašanjem meje.
'Hrvaška je tista, ki nenehno poziva k dialogu'
Plenković je v četrtek v Bruslju, kjer se udeležuje vrha EU, v pogovoru z novinarji ponovil, da pričakuje Cerarjev prihod v Zagreb, ter izpostavil, da je Hrvaška tista, ki nenehno poziva k dialogu.
"Menim, da je kolega Cerar na vrsti, da pride v Zagreb, ker sva se tako dogovorila. V začetku poletja sem odšel v Ljubljano in najin dogovor je bil, da bo prišel. To je bil tudi namen pisma, ki sem ga poslal," je povedal hrvaški premier.
Hrvaški premier se je v četrtek srečal tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Pred srečanjem je napovedal, da se bosta pogovarjala o ključnih vprašanjih za Hrvaško, kot sta gradnja mostu na polotok Pelješac in odnosi s Slovenijo. Plenković je dejal, da bo Junckerju pojasnil hrvaška izhodišča v sporu s Slovenijo, hkrati pa bo slišal, kakšno je stališče komisije.
Plenković je pred novinarje stopil tudi po pogovorih z Junckerjem ter povedal, da zaenkrat ne vidi potrebe za posredništvo pri reševanju spora o meji s Slovenijo. Povedal je, da tudi Juncker podpira dialog med Zagrebom in Ljubljano ter znova dejal, da je Cerarja povabil na obisk med njunim ljubljanskim srečanjem.
"Enkrat sem za šalo dejal, da se dobro razumeva tako v slovenščini kot v hrvaščini. V tej fazi ne vidim potrebe po kakšnem posredovanju. Vsi naši prijatelji si želijo, da bi si prizadevali zapreti dolgotrajna odprta vprašanja, ker vsi menijo, da imamo veliko skupnih tem na dnevnem redu Evropskega sveta", je še dejal hrvaški premier.
Ponovil je, da je spor o meji med državama dvostransko vprašanje ter da Evropski svet nikoli ni imel na svojem dnevnem redu tovrstnega vprašanja, razen ko bodo v primeru izstopa Velike Britanije iz Evropske unije morali obravnavati mejo v primeru Irske in Gibraltarja.
Cerar: Plenkovićev odgovor je žal sprenevedanje
"Odgovor hrvaškega premierja Andreja Plenkovića na moje pismo s pozivom k dialogu je žal v veliki meri sprenevedanje", pa je v Bruslju na to odgovoril premier Miro Cerar. Plenković se po njegovih besedah izmika dialogu o implementaciji arbitražne odločbe, ki je ključen za izvedbo sestanka v Zagrebu.
Slovenija po Cerarjevih besedah vseskozi vztraja pri tem, da je potreben dialog o tem, kako implementirati arbitražno odločbo in zapreti vprašanje meje na obojestransko koristen način v skladu z mednarodnim pravom.
Težava je v tem, da poskuša Plenković prikazati, kakor da Slovenija ne želi dialoga, kar ni res, je sprenevedanje, je poudaril slovenski premier ob prihodu na vrh EU v Bruslju.
V resnici je po Cerarjevem prepričanju prav nasprotno. Tudi srečanje v Tallinnu pred nekaj tedni kaže, da dialog poteka, in v pismu sem jasno nakazal, v katero smer si želim nadaljevanja dialoga, je pojasnil.
Hrvaški premier na slovensko pismo po Cerarjevih navedbah ni konkretno odgovoril, na primer ni se odzval na predlog za ustanovitev skupne komisije za demarkacijo kopenske meje in na nekatera druga vprašanja.
"Ugotavljam, da se izmika prav tistemu, kar je ključno v dialogu - dialogu o implementaciji arbitražne odločbe, to mora biti del nadaljevanja pogovorov, vse druge teme lahko počakajo," je poudaril.
Na vprašanje, kaj se mora zgoditi, da bo odpotoval na sestanek v Zagreb, je Cerar izpostavil še, da se je treba najprej izogniti incidentom na morju. Ob tem je izpostavil ponovno širjenje školjčišča v slovenskem delu morja v teh dneh.
Na vprašanje, ali tudi on, tako kot Plenković, načrtuje pogovor z Junckerjem, Cerar odgovarja, da se je s predsednikom komisije pogovarjal pred dvema tednoma po telefonu.
Ob tem je slovenski premier pojasnil, da je Junckerju svetoval, naj se o vprašanju implementacije arbitražne odločbe pogovori tudi s Plenkovićem, tako da ocenjuje, da je bil to ta pogovor.
Cerar upa, da sta se Plenković in Juncker dobro pogovorila, še zlasti upa, da je Juncker hrvaškemu premierju zelo natančno pojasnil, kakšno je stališče komisije, ki podpira implementacijo arbitražne odločbe in je pripravljena pomagati v tej smeri.
Na vprašanje, kdo je na potezi, Cerar odgovarja, da to ni pomembno in da se ne bi igral igre, kdo je močnejši, saj je pomembno zlasti to, da srečanje bo. V ta namen se bodo strokovnjaki obeh strani v prihodnjih tednih srečali, da pripravijo konkretne vsebine srečanja.
"Verjamem, da srečanje bo, vendar ga je treba dobro pripraviti. Ni dobro, če se hrvaška stran izogiba konkretnim temam, ki sem jih v pismu predlagal," je še dejal.
Na vprašanja hrvaških novinarjev, kako velik problem je za slovensko-hrvaške odnose zunanji minister Karl Erjavec, je Cerar odgovoril, da slovensko vlado vodi on, da ministrstvo za zunanje zadeve pri tem sodeluje in da je za Slovenijo bistveno nadaljevati prizadevanja za dialog.
Spomnimo
Premier Cerar je v ponedeljek v svojem pismu Plenkovića pozval k obnovitvi dialoga, povezanega z iskanjem skupnih rešitev glede uveljavitve arbitražne razsodbe. Predlagal je tudi dogovor o ustanovitvi skupne komisije, ki bi v skladu z določeno mejo začela proces demarkacije mejne črte in proučila praktične rešitve, kjer bi bilo to potrebno. Mejo na morju je sodišče sicer natančno določilo, kar omogoča neposredno implementacijo, je ob tem spomnil Cerar. Kljub temu meni, da bo potreben pogovor glede izvajanja razsodbe v delu, ki se nanaša na območje stika.
Predsednika obeh vlad sta se prejšnji mesec dogovorila, da bo Cerar Zagreb obiskal 27. septembra, a je slovenski premier obisk nekaj dni pred tem odpovedal. Za to se je odločil zaradi Plenkovićevih izjav na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Hrvaški premier je tam med drugim dejal, da je odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško primer spodkopavanja mednarodnega prava.
Plenković je sicer v sredo zvečer v pogovoru za komercialno televizijo RTL ob prvi obletnici svoje desnosredinske vlade na vprašanje novinarja ocenil, da Cerar ni bil užaljen zaradi njegovega nagovora v GS ZN.
"Kaj bi se zgodilo, če bi se kdorkoli na Hrvaškem čutil prizadetega, ko Slovenija javno reče, da bo blokirala Hrvaški vstop v OECD (Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj)?" je dodal in nadaljeval, da Hrvaška nima refleksa blokiranja sosedov ali iskanja problemov v stališčih drugih držav, temveč refleks dobrososedskega sodelovanja in dialoga.
Ponovil je še, da je bila Hrvaška leta 2009 prisiljena vstopiti v arbitražni postopek, ker je Slovenija blokirala 14 hrvaških pogajalskih poglavij za vstop v EU. "Vložili smo precejšnja sredstva, angažirali najboljše strokovnjake in vstopili v najboljši veri, a je arbitražo kompromitirala druga stran," je znova izpostavil.
Zanikal je trditve, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnega prava. "To je bilo moje sporočilo na zasedanju Generalne skupščine ZN. Na tem položaju sem, da ščitim hrvaške interese in da na tem ključnem zunanjepolitičnem forumu javno povem, kaj je resnica in kaj je hrvaško stališče," je sklenil.
Še enkrat je kot primer dobrososedske prakse izpostavil dogovor s Cerarjem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem 29. aprila, ki je omogočil prehod s sistematičnega nadzora prometa na zunanjih mejah EU na ciljno usmerjen nadzor, kar je prispevalo k rekordni hrvaški turistični sezoni.
KOMENTARJI (141)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.