Hrvaški premier Andrej Plenković je danes znova "najostreje" obsodil Šešljevo dejanje, ko je snel in poteptal hrvaško zastavo, ki je bila ob vhodu v srbsko narodno skupščino. Šešelj je tudi vulgarno žalil hrvaško delegacijo in njene člane zmerjal z ustaši. V delegaciji je bil tudi hrvaški poslanec srbske manjšine Milorad Pupovac.
"Oskrunili so hrvaško zastavo in žalili saborsko delegacijo," je protestiral Plenković, ki pričakuje nadaljevanje dialoga s Srbijo v kontekstu nedvoumne obsodbe nesprejemljivega Šešljevega obnašanja.
Srbski državni vrh je v sredo obsodil Šešljev incident, a so spomnili, da je bil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić med februarskim obiskom v Zagrebu deležen žalitev.
Vučić je v pogovoru za srbsko radiotelevizijo v sredo med drugim dejal, da incident "zelo škoduje Srbiji". Ocenil je, da bodo posledice čutili pripadniki srbske manjšine na Hrvaškem. Dogodek je obsodil, obenem pa je obžaloval, ker se je "Plenković odločil, da se hrvaška parlamentarna delegacija vrne v Zagreb".
Spomnil je, da so Šešelj in poslanci Srbske radikalne stranke (SRS) povzročali incidente tudi med nagovorom visoke predstavnice EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Federice Mogherini ter da visoka uradnica EU zaradi tega ni zapustila srbske skupščine.
Srbski predsednik je dejal še, da so pred njegovim februarskim obiskom v Zagrebu zažigali srbske zastave in ga zmerjali s četnikom ter da ga je eden hrvaških poslancev "preganjal na cesti".
Tudi predsednici srbskega parlamenta in vlade Maja Gojković in Ana Brnabić sta obsodili obnašanje Šešlja, a sta prav tako spomnili na nevšečnosti, ki jih je bil deležen Vučić na Hrvaškem.
V Zagrebu vztrajajo, da Vučić ne govori resnice. Pravijo, da gre za neprimerljive dogodke, ter trdijo, da na Hrvaškem po praznovanju 20. obletnice Nevihte leta 2015 ni bila zažgana nobena srbska zastava.
Poslanec opozicijske stranke Most Miro Bulj je v sredo pojasnil, da je med Vučićevim sprehodom čez Trg svetega Marka v Zagrebu iz poslopja hrvaške vlade v hrvaški sabor brez dovoljenja protokola od srbskega predsednika zahteval, naj se opraviči Srbom na Hrvaškem za svoje hujskaške nagovore v Dvoru na Uni leta 1995, ko je bil eden tesnih Šešljevih sodelavcev.
Srbski zakoni predvidevajo denarno kazen ali tri mesece zapora
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je med današnjim obiskom v šibeniško-kninski županiji novinarjem povedala, da bo morala Srbija ustrezno kaznovati Šešlja, če je res poteptal hrvaško zastavo. Dodala je, da srbski zakoni predvidevajo denarno kazen ali trimesečni zapor za tovrstne prekrške.
Svojemu srbskemu kolegu Vučiću je tudi sporočila, da lahko na srbskem veleposlaništvu v Zagrebu preveri, da med njegovim obiskom na Hrvaškem ni bila zažgana nobena srbska zastava.
Grabar-Kitarovićeva je prav tako ocenila, da je sredin incident v Beogradu poslabšal odnose med Hrvaško in Srbijo. Izrazila je upanje, da ne bo dodatnega verbalnega nasilja in drugih posledic.
Medtem je Šešelj stopil pred novinarje v Beogradu in zatrdil, da je poteptal hrvaško zastavo in tudi žalil hrvaško delegacijo. Začudil se je, da obstajajo dvomi o tem, da se je incident sploh zgodil. Povedal je, da dogodek lahko potrdi več varnostnikov v srbski skupščini, ki so jim poskusili odvzeti hrvaško zastavo.
Pojasnil je, da ne spoštuje "ustaške" zastave, ker so pod to zastavo "pregnali 200.000 Srbov iz Hrvaške in jih nekaj tisoč pobili". Šešelj je napovedal, da bo tudi v prihodnje zažigal in teptal hrvaško zastavo.
Iz srbske skupščine so danes za hrvaške medije sporočili, da ne obstaja posnetek incidenta, ki bi ga zabeležile varnostne kamere zaradi "mrtvega kota snemanja" ob poslopju skupščine, pred katerim je bila hrvaška zastava.
Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je po vrnitvi v Zagreb s celotno petčlansko delegacijo stopil pred novinarje v poslopju sabora in pojasnil, da so bili po srečanjih z gostitelji in med ogledom srbske skupščine tarča Šešljevih žaljivk. Naknadno so izvedeli, da je Šešelj poleg tega poteptal hrvaško zastavo pred parlamentom, zato so se po premisleku odločili prekiniti obisk.
Jandrokovićev prihod v Beograd je bil prvi uradni obisk kakega predsednika hrvaškega parlamenta v Srbiji in je bil mišljen kot nadaljevanje prizadevanj za vzpostavitev dobrososedskih odnosov po Vučićevem obisku v Zagrebu. Odnosi med državama so obremenjeni s številnimi odprtimi vprašanji, ki večinoma izhajajo iz vojne na Hrvaškem.
Obnašanje Šešlja obsodil tudi Bruselj
Obnašanje Vojislava Šešlja"ne sodi k demokratični instituciji", pa so danes dejali tudi v Evropski komisiji.
"To je nespoštljivo do demokratične institucije, ki predstavlja državljane, ter do vseh tistih, ki si prizadevajo za dobre sosedske odnose, regionalno sodelovanje in spravo," so še izpostavili v komisiji.
A na vprašanje, ali sodi haaški obsojenec v parlament države, ki želi postati članica EU, so odgovorili le, da nimajo česa dodati, ter spomnili na poudarke v nedavno objavljenem širitvenem poročilu o Srbiji.
V tem poročilu komisija med drugim ocenjuje, da je svoboda izražanja vse večji razlog za zaskrbljenost, saj se stanje na tem področju ne izboljšuje, ter izpostavlja pričakovanje po spremembah "okolja" glede vladavine prava.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.