Plenković: Ni bojazni, da bi Avstrija in Slovenija vrnili večje število beguncev

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnji seji hrvaške vlade povedal, da odločitev sodišča Evropske unije o odgovornosti Hrvaške za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo, ne bo prispevala k vrnitvi večjega števila beguncev iz Slovenije in Avstrije.

"Zaradi časa, ki je minil od nezakonitega vstopa migrantov na ozemlje držav članic EU, ni bojazni, da bi odločitev sodišča povzročila vračanje bistvenega števila oseb, ki so od septembra 2015 do aprila lani šle prek ozemlja Hrvaške," je še izpostavil.

Napovedal je, da se bodo vlada ter pristojni ministrstvi za zunanje in notranje zadeve naknadno odzvali na razsodbo, potem ko jo bodo podrobno proučili.

Kot je Plenković poudaril, so napačne razlage, da je bila sodba sprejeta proti Hrvaški, ker Hrvaška ni bila stran v postopku, temveč je sodišče EU odločalo na pobudo slovenskega in avstrijskega pravosodja.

Avstrijske notranje ministrstvo je danes v odzivu pritrdilo Plenkovićevi oceni, saj so sporočili, da je iz obdobja med septembrom 2015 in marcem 2016 ostalo samo še nekaj nerešenih zadev.

Postopki iz obdobja, ko so begunci množično in organizirano prek Hrvaške in Slovenije prihajali v Avstrijo, so večinoma zaključeni in bodo zaključeni tudi ostali, je pojasnil tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck. Dodal je, da so od januarja lani na podlagi dublinskega postopka na Hrvaško vrnili skupno 494 oseb.

Na Sodišče EU sta se obrnila vrhovno sodišče Slovenije in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašala, ali je treba vstop teh oseb šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III. Avstrijsko sodišče je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma s strani te države članice.

Hrvaški premier je danes še povedal, da je bila v času veliko begunsko-migrantske krize v letih 2015 in 2016 dogovorjena vzhodnosredozemska ali zahodnobalkanska begunska smer, ki je bila odgovor na izredne okoliščine, ki so "v praksi okrnile izvajanje dublinske uredbe". Spomnil je, da so na to takrat opozarjale številne ustanove in države članice EU.

"Na temelju humanitarnih razlogov so številne države članice takrat prevzele odgovornost za obravnavanje zahtev za mednarodno zaščito," je dejal Plenković.

Dodal je, da o tem govori tudi sodišče EU, ko je navedlo možnost, da članice uporabijo klavzulo suverenosti, ki jim omogoča obravnavanje zahtev za mednarodno zaščito tudi, če glede na uredbo Dublin III niso odgovorne za takšno obravnavo. "Lahko rečemo, da je takšen pristop prevladoval lani," je še dejal hrvaški premier.

Ocenil je tudi, da razsodba sodišča EU ne bo spremenila dosedanje prakse in tudi ne postopkov, ki jih bo izvajala Hrvaška v skladu z evropsko in mednarodno zakonodajo.

Hrvaška je med begunsko krizo organizirala prevoz oseb najprej do meje z Madžarsko, ko je ta zaprle meje, pa tudi do meje s Slovenijo, da bi jim pomagala priti v druge države članice, kjer bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito. Številne osebe so v začetku zahodnobalkanske begunske smeri šle čez Hrvaško, ne da bi jih ustrezno registrirali.

Hrvaški notranji minister iz časov begunske krize Ranko Ostojić je v sredo na svojem Facebook profilu izpostavil, da je Hrvaška odgovorna za nezakonite migracije v enaki meri kot ostale države na zahodnobalkanski begunski poti. Spomnil je na dogovor vseh držav na tej begunski poti, bolj znan kot "Junckerjev načrt".