Borisov od Slovenije in Hrvaške pričakuje razrešitev mejnega spora: EU ima dovolj drugih težav

Bolgarski premier Bojko Borisov je danes ob prevzemu bolgarskega predsedovanja Evropske unije pozval Slovenijo in Hrvaško, naj razrešita spor glede arbitraže o meji, hkrati pa je opozoril, da ta spor zavira evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana.

Borisov je na pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov poudaril, da se ne namerava vmešavati v spor med Slovenijo in Hrvaško, da "ne bo arbiter in ne bo delil nasvetov", a je opozoril, da s takšnim konfliktom ni mogoče širiti EU. "Slovenija in Hrvaška morata najti dvostransko rešitev," je povedal. Pojasnjeval je, da je zadeva dvostranska, ima pa vpliv na regijo in celotno EU. Unija pa ima po njegovih besedah dovolj drugih težav.

Kot predsedujoča država z ambicijo spodbujanja približevanja balkanskih držav EU si Bolgarija ne želi, da bi se stvari nadalje zapletale. Napovedal je, da se bo kmalu srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem. Pozval ga bo, "naj pokaže voljo".

Kot je pojasnil, bi Slovenija in Hrvaška morali pokazati modrost, da bi skupaj šli v Evropo in jim povedali: "To je Balkan. Je težko, a imamo politične elito, ki hoče naprej in vam noče povzročati težav."

Sofija bo 17. maja gostila "balkanski" vrh EU, na katerem naj bi države dobile jasno pristopno perspektivo. Borisov je opozoril, da bi morali veliko več narediti za povezanost regije. "Let iz Sofije v Črno goro ali Tirano bi trajal le dvajset minut. Zaradi slabih povezav pot traja najmanj šest ur," je povedal.

Opozoril je, da se Zahodnega Balkana ne bi smelo zanemariti, in spomnil na tragedijo v devetdesetih letih. Če bo Balkan pozabljen, se bo položaj slabšal, ljudje se bodo izseljevali, na oblast bodo prišli populisti, je orisal grožnjo.

Bolgarija bo sicer med polletnim predsedovanjem poskušala doseči preboj v zapleteni in politično kočljivi prenovi azilnega sistema EU. Opozarjajo, da najprej potrebujejo stabilno vlado v Nemčiji. Borisov je med tistimi, ki dvomijo o smotrnosti sistema obveznih kvot, saj da begunci nočejo ostati, denimo, v Bolgariji, ampak hočejo v Švico, Avstrijo, Nemčijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v uvodu v današnjo redno sejo hrvaške vlade sicer povedal, da je hrvaško stališče, ko gre za spor s Slovenijo, jasno, ter da so z njim seznanili svoje mednarodne partnerje, tudi Slovenijo.

Dejal je, da bo imel na februarskem srečanju z Jean-Claudom Junckerjem in člani Evropske komisije (EK) še eno priložnost, da razloži hrvaška stališča in pristop k reševanju spora o meji s Slovenijo.

"Mislim, da smo z vsemi našimi potezami pokazali visoko stopnjo odgovornosti, zadržanosti in trdnega zastopanja naših interesov ob upoštevanju dobrososedskih odnosov in izogibanju enostranskim potezam, ki lahko pripeljejo do incidentov," je izjavil Plenković. Kot je dodal, tudi izjave hrvaških ribičev po srečanju s predstavniki vlade kažejo, da so kot država ravnali odgovorno in na najboljši možni način.

Plenkovićevo srečanje z Junckerjem, ki bo predvidoma 14. februarja, je v začetku tedna napovedala hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić. Juncker naj bi Plenkovića povabil na obisk v Bruselj med srečanjem na vrhu EU decembra lani.

V Bruslju se sicer omenja možnost, da bi lahko Juncker v prihodnjih tednih povabil Plenkovića in njegovega slovenskega kolega Mira Cerarja na sestanek o uresničitvi arbitražne odločbe. Junckerjeva poteza naj bi sledila neuspešni pobudi, da bi prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans v sklopu prizadevanj za rešitev spora glede arbitražne odločitve obiskal obe prestolnici. Timmermansov obisk naj bi po neuradnih informacijah zavrnila Hrvaška, ki si prizadeva za dvostransko reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo.

V Bruslju navedb o povabilu Cerarju in Plenkoviću uradno niso potrdili, v hrvaški vladi pa izpostavljajo, da zaenkrat obstaja samo Junckerjevo povabilo Plenkoviću za februarsko srečanje. Trdijo, da Junckerjevo vabilo ni povezano s sporom s Slovenijo.

Novakova pričakuje od Bruslja, da bo od Hrvaške zahteval implementacijo arbitraže

Za čim hitrejšo razrešitev arbitražnega spora se je zavzela tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je danes poslala pismo predsedniku Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju, predsedniku EK Jean-Claudu Junckerju in predsedniku Evropske ljudske stranke (EPP) Josephu Daulu, v katerem je poudarila, da je njihova vloga pri implementaciji arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ključna.

Kot so sporočili iz NSi, je Novakova v pismu vse tri predsednike spomnila na to, da je bil arbitražni sporazum podpisan pod patronatom Evropske komisije. "Zato pričakujemo, da bodo evropske institucije od Hrvaške zahtevale spoštovanje prava, mednarodnih sodišč ter izpolnitev arbitražne odločbe," je zapisala predsednica NSi. Ob tem je izrazila prepričanje, da bodo tudi njihove odločitve vplivale na ugled evropskih institucij v prihodnosti in na razplet evropskih volitev v Sloveniji.

V pismu je poudarila dobro sodelovanje Slovenije in Hrvaške na različnih področjih, pri čemer pa je izpostavila, da so le urejene meje pogoj za dobre medsosedske odnose, za mir na Balkanu in ustrezno varovanje schengenske meje.

"Spoštovanje mednarodnega prava pa je tudi pogoj za članstvo v drugih evropskih povezavah, ki se jim želi Hrvaška priključiti. Zato pričakujemo, da boste na to opozorili tudi Hrvaško in od nje zahtevali implementacijo odločbe arbitražnega sodišča," je še zapisala Novakova.