Po večdnevnem deževju se razmere ob vodotokih v Srednji Evropi zaostrujejo. V Avstriji, Češkem, Švici in Nemčiji se spopadajo s t. i. stoletnimi poplavami, ki bi utegnile biti celo hujše od poplav leta 2002. Reke, ki so prestopile bregove, so že terjale prvi smrtni žrtvi, več ljudi je pogrešanih.
Iz Solnograškega v Avstriji poročajo o eni smrtni žrtvi, ki jo je terjal zemeljski plaz. V bližini češkega glavnega mesta sta umrli dve osebi, potem ko se je zaradi dežja zrušila počitniška hišica.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij je pogrešanih več ljudi – med drugim na Solnograškem iščejo dva človeka, ki sta izginila, potem ko se je sprožil plaz, na Češkem pa so zaradi visoke gladine rek morali prekiniti iskanje treh športnikov. V nemškem Baden-Württembergu prav tako pogrešajo dva človeka.

V Avstriji se pripravljajo na stoletne poplave na Donavi. Za promet je že zaprt del mesta Linz. Nevarnost so razglasili v zveznih deželah Predarlska, Tirolska, Solnograška in Spodnja Avstrija. Odgovorni pozorno spremljajo gladine reke, postavili so tudi že protipoplavno zaščito. Ponekod se bojijo, da bi se lahko ponovile poplave iz leta 2002, ki so v vsej državi terjale za kar 7,5 milijona evrov.
Svoje domove na Solnograškem in Tirolskem je moralo zapustiti že okoli 200 ljudi. Predvsem na severu in zahodu Avstrije so zaprte številne ceste, vlaki so odpovedani. Na terenu je na stotine gasilcev in pripadnikov vojske, ki pomagajo pri odstranjevanju naplavin in postavljajo protipoplavno zaščito.
Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je danes govoril s svojima kolegoma na Madžarskem in Slovaškem, Miroslavom Lajčakom in Janosom Martonyijem, ter ju posvaril pred poplavnim valom na Donavi.
Po besedah avstrijske vremenske službe je bila država v zadnjih dneh deležna toliko dežja, kot ga navadno pade v kar dveh mesecih.

S podobnimi težavami se soočajo tudi na Češkem. Na severu države ob zgornjem toku Labe so po porastu vode ljudi iz domov reševali s helikopterji. Na prizadeta območja je vlada na pomoč poslala 200 vojakov.
V zahodnih in južnih delih države je zaprtih več cest in železniških prog, ogroženo je med drugim znamenito staro mestno jedro Prage. Češka vojska je postavila protipoplavno zaščito, vendar je reka Vltava že zalila nekatere dele starega mesta. Omejili so javni prevoz in zaprli postaje podzemne železnice. Tudi na Češkem se bojijo, da se bodo ponovile poplave iz leta 2002, ko je bila pod vodo kar tretjina države, umrlo pa je 17 ljudi.
Poplavno ogroženost so poleg tega razglasili v več delih Nemčije. Kanclerka Angela Merkel je napovedala, da bodo prizadete dežele deležne polne podpore vlade, v pripravljenosti je tudi vojska. Ministrski predsednik Bavarske je že sklical krizni sestanek. Na najhujše se pripravljajo tudi na Saškem, v Turingiji in Baden-Württembergu, kjer so gasilci ta konec tedna opravili kar 3000 intervencij.

Med najbolj ogroženimi mesti naj bi bili Chemnitz, Passau, Tübingen in Zwickau. V Passauu pričakujejo, da se bo gladina Donave dvignila nad tisto zabeleženo med poplavami leta 2002. Dele rek Ren, Majna in Neckar na zahodu države so že zaprli za plovbo.
Močno deževje ne prizanaša niti Švici, od koder prav tako poročajo o številnih plazovih in evakuacijah. Zaradi visoke gladine Rena je bil ustavljen promet na tej reki, prebivalce Basla pa so pozvali, naj se ne približujejo obrežjem. Zaradi poplav je bila zaprta tudi glavna cestna povezava z Avstrijo.
Zamude v železniškem prometu
Zaradi poplav in zemeljskih plazov v Avstriji, Nemčiji in Švici vozijo številni vlaki po obvoznih poteh, zato prihaja do večjih zamud. Potniki naj se pred potovanjem o trenutnem stanju pozanimajo na spletni strani Slovenskih železnic, pri osebju na vlaku, na železniški postaji ali na telefonski številki 1999.
Vlak MV 415, ki vozi med Zürichom, Ljubljano in Beogradom, bo tako v slovensko glavno mesto pripeljal s približno deseturno zamudo. Po voznem redu bi moral na ljubljansko železniško postajo priti že zjutraj ob 8.11. Težave nastajajo tudi na progi Salzburg–München, so sporočili iz Slovenskih železnic.
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.