V besedilu, ki je bilo doslej tajno, Plavšićeva pa ga je priložila dokumentu, v katerem priznava krivdo za zločine proti človeštvu, piše, da je bil Milošević eden od pobudnikov in izvrševalcev politike etničnega čiščenja v Bosni in Hercegovini. Poleg tega v omenjenem dokumentu piše, da je pri zasnovi in izvrševanju zamisli o nasilni ločitvi etničnih skupin v BiH sodelovalo še več posameznikov, med katerimi Plavšićeva navaja političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karađića, nekdanjega predsednika parlamenta bosanskih Srbov Momčila Krajišnika in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića. Vsi navedeni so obtoženi pred haaškim sodiščem, vendar so doslej prijeli le Krajišnika.
Plavšićeva obenem priznava, da je vojsko Republike srbske "finančno in logistično podpiralo vojaško in politično vodstvo v Beogradu, s katerim so se koordinirali in sodelovali pri uresničevanju cilja etničnega čiščenja". Milošević sicer v Haagu ves čas zatrjuje, da ni vplival na politično vodstvo bosanskih Srbov. V besedilu, ki sta ga podpisala haaško tožilstvo in odvetniki Plavšićeve, objavilo pa ga je tožilstvo, med drugim še piše, da je uresničevanje politike etničnega čiščenja vsebovala "diskriminatorno kampanjo pregona" Hrvatov in Muslimanov v BiH. Glavno vlogo pri tej politiki pripisuje prav Miloševiću, medtem ko naj bi bila Karađić in Krajišnik "zgolj njegova sodelavca". Slednja naj bi večkrat obiskovala Beograd, kjer jima je Milošević, tako Plavšićeva, dajal usmeritve.
Poleg Plavšićeve še tri priče
Pred haaškim sodiščem je prek videokonference kot skupna priča tožilstva in obrambe nastopil književnik, Nobelov nagrajenec za mir in mirovni aktivist Elie Wiesel. Wiesel je ocenil, da nihče ne more upravičiti zločinov proti človečnosti, dodal pa je, da bi Plavšićeva, ki je kot edini obtoženec haaškega sodišča priznala krivdo za tragedijo, lahko služila kot zgled vsem ostalim voditeljem v nekdanji Jugoslaviji, ki se branijo z lažmi.
Po Wieslovem pričanju je kot priča obrambe nastopil nekdanji premier Republike srbske Milorad Dodik, ki je predstavil svoje videnje politične kariere Plavšićeve. Pri tem je izpostavil prizadevanja, ki jih je Plavšićeva po njegovem mnenju vložila v uresničevanje daytonskega sporazuma. Dodik je med drugim tudi navedel, da je Plavšićeva, ki je leta 1990 skupaj z Nikolom Koljevićem postala srbska članica predsedstva BiH, krizo v BiH poskušala rešiti s političnimi sredstvi in da je bila zadnji visoki srbski predstavnik, ki je po začetku spopadov zapustil Sarajevo.
V prid Plavšićevi je pisno izjavo podal tudi Larry Hollingworth, ki je bil med letoma 1992 in 1994 visoki predstavnik Visokega komisariata ZN za begunce v BiH. Hollingworth je poudaril, da je Plavšićeva leta 1992 nudila pomoč njegovi organizaciji pri dostavljanju pomoči Goraždu in bližnjim muslimanskim vasem, v okolici katerih so potekale hudi boji.
Plavšićeva priznala krivdo v zameno za milejšo obtožnico
V zadnjem zaslišanju v procesu proti Biljani Plavšić pred izrekom obsodbe bosta tožilstvo in obramba predstavila svoje dokaze, potem ko je Plavšićeva 2. oktobra kot prva visoka politična predstavnica pred haaškim sodiščem priznala krivdo za zločine proti človeštvu. S tem je spremenila svoj prvotni zagovor, ko je dejala, da se bo zagovarjala kot nedolžna v vseh osmih točkah obtožnice za zločine v BiH. Zagovor je Plavšićeva spremenila v skladu z dogovorom s tožilstvom, ki je v zameno umaknilo ostale obtožbe proti njej, tudi za genocid. 72-letna Plavšičeva se je sodišču prostovoljno predala 10. januarja lani, od 6. septembra lani pa je bila na prostosti, potem ko je zanjo dala jamstva srbska vlada.
Pričala bo tudi Medaline Albright
Kot je pred začetkom zaslišanja napovedal namestnik haaškega tožilstva Mark Harmon, pa bo v okviru zaslišanja Plavšićeve pred haaškim sodiščem predvidoma v torek na strani tožilstva nastopila tudi nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright.
Predstavnik haaškega sodišča Jim Landale je povedal, da je Albrighotva pomembna priča, saj je bila »aktivno vpletena v povojno obnovo Bosne in Hercegovine in v spravo v državi po daytonskem sporazumu, zato bodo njeno pričanje in dokazi gotovo pokazali, kakšno vlogo je imela Plavšićeva v tem procesu«.
Albrightova je bila med letoma 1993 in 1997 veleposlanica ZDA pri Združenih narodih, leta 1997 pa je postala ameriška državna sekretarka. Kot priči bosta nastopila tudi nekdanji predstavnik mednarodne skupnosti v BiH (1995-1997) Carl Bildt in Nobelov nagrajenec za mir Elie Wiesel. Med pričami bo tudi nekdanji premier bosanskih Srbov Milo Radodik.
Del Pontejeva zadovoljna
Glavna haaška tožilka Carla del Ponte je sodelovanje Plavšićeve pozdravila in rekla, da »v sodelovanju s tožilstvom obtožena ni skušala doseči osebnih koristi, tudi ne zmanjšati pomena svojih dejanj«. Kljub temu je dejstvo, da je priznala velik korak na poti k spravi v Bosni in Hercegovini, meni Del Pontejeva.