"Z družino bom ostala v Beogradu, a komaj čakam, da odidem v Banjaluko in pozdravim svoje prijatelje," je za srbsko televizijo RTS po prihodu na beograjsko letališče povedala Biljana Plavišić. V svoje stanovanje v Beogradu je vstopila ob spremstvu sedanjega predsednika Republike srbske Milorada Dodika. Na vprašanje kako se počuti pa je odgovorila: "Svobodno". Že prej je njen brat Zdravko Plavšić povedal, da bo živela v Beogradu, saj ima srbsko državljanstvo.
Plavšićeva je v soboto odslužila dve tretjini 11-letne zaporne kazni, ki ji jo je dosodilo haaško sodišče, danes pa so jo izpustili. Haaško sodišče je odločitev o njeni pomilostitvi sprejelo že septembra, pri tem pa je pojasnilo, da je Plavšićeva v začetni fazi postopka prevzela odgovornost za zločine in priznala krivdo ter da se je v zaporu lepo vedla.
Ko so se v Haagu odločali o njeni pomilostitvi, je predsednik sodišča Patrick Robinson zavrnil negativno oceno tožilstva, ker naj ne bi želela sodelovati, predvsem v primeru že pokojnega nekdanjega predsednika nekdanje ZRJ Slobodana Miloševića. Takrat je med procesom v javnost pricurljalo, da naj bi o svojem priznanju in obžalovanju svojih dejanj spremenila stališče in bi lahko namesto priča tožilstva postala priča Miloševićeve obrambe in govorila v njegov prid, čeprav v času vojne v BiH nista bila v dobrih odnosih. Ker to ni bilo všeč vodji tožilcev v primeru Miloševića Geoffreyju Niceu, so takrat Plavšičevo odpeljali nazaj v zapor na Švedskem, kjer je do danes služila svojo kazen.
Priznala je svojo krivdo
V okviru dogovora s tedanjo glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte se je Plavšićeva januarja 2001 prostovoljno predala haaškemu sodišču. Oktobra 2002 je priznala krivdo za pregon Muslimanov in Hrvatov iz 37 občin leta 1992 med vojno v BiH, tožilstvo pa je v zameno za priznanje odstopilo od preostalih sedmih točk obtožnice, ki so jo bremenile genocida in vojnih zločinov. Februarja 2003 je bila obsojena na 11 let zaporne kazni.
Plavšičeva je bila rojena 7. julija 1930 v Tuzli, odraščala pa je v Sarajevu. V Zagrebu je diplomirala iz biologije, po specializaciji v ZDA, pa je bila profesor in dekan narovoslovno-matematične fakultete v Sarajevu. Med razpadom nekdanje Jugoslavije je končala svojo univerzitetno kariero in se podala v politične vode. Ob koncu 90. let prejšnjega stoletja je bila predsednica Republike srbske.
Sarajevo jezno zaradi predčasne izpustitve
Predsednik predsedstva BiH Željko Komšić je zaradi predčasne izpustitve Plavšićeve odpovedal obisk na Švedskem, ki je bil načrtovan za začetek novembra. "Posebej zdaj se vidi, da je švedska vlada to storila, ker je hotela, ne ker je morala," je povedal Komšić, ki je že novembra lani švedske oblasti prosil, da tega ne storijo. Pri tem je poudaril, da zakon predvideva možnost izpustitve po prestanih dveh tretjinah kazni. "Posebej nesprejemljivo je obnašanje švedskega zunanjega ministra Carla Bildta, ki je bil med sojenjem Plavšićevi priča obrambe, obiskoval pa jo je tudi v zaporu, na koncu pa celo sodeloval pri sprejetju odločitve švedske vlade," je jezen predsednik predsedstva BiH. V pismu švedskim oblastem novembra lani je tudi zapisal, da bi bila predčasna izpustitev nekoga, ki je kot član najožjega vodstva bosanskih Srbov, obsojen za najhuše zločinov proti človeštvu in je sodeloval pri načrtovanju in izvedbi pregona Bošnjakov in Hrvatov in drugih nesrbskih prebivalcev, nedopustna.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.