Zakon o poslancih, s katerim so si izbranci ljudstva hoteli omogočiti določene privilegije, je dokončno padel na glasovanju. Zaradi pritiska javnosti je namreč 74 poslanskih podpisov pod zakonom čudežno skopnelo in tako bodo tipko 'ZA' na koncu pritisnili morda le še kakšni posamezni poslanci.

A v Sloveniji bi razpravo o plačah tistih, ki odločajo, delajo in imajo v rokah vzvode oblasti, morali nekoč opraviti. Direktor muzeja ima na primer še enkrat višjo plačo kot minister za kulturo, zaposleni v UKC pa petkrat višjo kot direktor bolnišnice ali minister za zdravje. In vse te plače so del javnega sektorja.
In, roko na srce, poslanci, predsednik vlade in države imajo v primerjavi s tem resnično nizke plače. Vprašanje, ki se postavi, pa je: zakaj bi bil nekdo kulturni minister, če se bolj izplača biti direktor muzeja?

Najvišjo izplačano bruto plačo v državi so junija letos prejeli trije višji zdravniki specialisti v UKC. Prvi nekaj čez 41.000 evrov, drugi okoli 26.500 evrov, tretji pa okoli 23.700 evrov. Po naših informacijah naj bi sicer šlo za poračun za več let nadur.
Maja letos je največ v državi prejel višji svetovalec generalnega sekretariata vlade, skoraj 36.000 evrov. S sekretariata so sporočili, da je šlo za tožbo na delovnem sodišču, zaradi česar so morali uslužbenko po redni odpovedi pozvati nazaj na delo in ji izplačati plače za nazaj za obdobje skoraj dveh let. 10.000 evrov manj, a še vedno skoraj petkrat več kot predsednik vlade, je zaslužil samostojni strokovni sodelavec Zavoda RS za zaposlovanje, ki je prejel 26 tisočakov, pet tisoč evrov manj pa predsednik delovnega sodišča v Mariboru, skoraj 21.000 evrov*. Nekaj čez 16.000 evrov je prejel direktor muzeja in galerij mesta Ljubljane, 14.500 tisoč evrov pa strokovni delavec na zavodu za zaposlovanje.
Za primerjavo: predsednik republike Borut Pahor mesečno prejema 5974 evrov bruto, predsednik vlade Marjan Šarec 5653 evrov bruto, poslanci pa brez malice in prevoza okoli 4500 evrov bruto.
*Prvotno smo napačno poročali, da je maja letos skoraj 21.000 evrov prejel predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru. Dejansko jih je prejel predsednik mariborskega delovnega sodišča (kot je popravljeno zgoraj).
Prav tako smo napačno navedli plače dveh zaposlenih na Zavodu RS za zaposlovanje. Sporočili so "da v obeh primerih namreč ne gre za izplačilo majske plače, ampak za izplačilo razlike med plačnim razredom, v katerega je delavec razporejen in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in plačnim razredom, skladno s katerim bi moral prejemati plačo glede na dejansko opravljeno delo. Obe izplačili sta vezani na pravnomočni in izvršljivi sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
V prvi zadevi, kjer navajate znesek 26.078,00 EUR bruto, je bruto znesek po sodbi 24.019,85 EUR in zajema plačilo razlike plače za obdobje od 16. 3. 2014 do november 2017, in sicer razliko med 28. plačnim razredom in 36. plačnim razredom za obdobje: februar 2014 - vključno marec 2014, april 2014 do vključno november 2016 razliko med 30. plačnim razredom in 38. plačnim razredom ter od vključno december 2016 do vključno september 2017 razliko med 32. plačnim razredom in 40. plačnim razredom. Od razlike mesečnih zneskov med dejanskim plačnim razredom ter plačnim razredom za dejansko opravljeno delo so se obračunale tudi zakonske zamudne obresti.
V drugi zadevi, kjer navajate plačilo zneska 14.560,00 EUR bruto, gre za identično zadevo kot v prvem primeru. Obračunana je bila razlika v plači med 24. in 28. plačnim razredom za obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 11. 2015, za obdobje od 1. 12. 2015 do 30. 6. 2017 razlika v plači med 26. in 30 plačnim razredom, za obdobje od 1. 7. 2017 do 30. 11. 2018 razlika v plači med 27. in 30 plačnim razredom, za obdobje od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 razlika v plači med 29. in 32. plačnim razredom ter za obdobje od 1. 1. 2019 dalje do vključno julij 2019 razlika v plači med 30. in 33. plačnim razredom. V obeh primerih so bili v skladu s sodbama izplačani delavcema tudi priznani sodni stroški."
Za napake se opravičujemo.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.