Rezultate izboljšali liberalci, zeleni, skrajna desnica in evroskeptiki

Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) naj bi dobila 178 od 751 sedežev v Evropskem parlamentu in tako ostala najmočnejša politična skupina, a izgubila naj bi 39 sedežev. Na drugo mesto naj bi se znova uvrstili socialdemokrati (S&D) s 152 sedeži, kar je prav tako padec v primerjavi s sedanjim stanjem, ko jih imajo 35 več. Na tretje mesto naj bi se prebili liberalci (Alde) s 108 sedeži, kar je 40 več, kot jih imajo sedaj. Liberalci so sedaj na četrtem mestu, nov izid pa že vključuje tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona.

Precej boljši izid kot pred petimi leti se obeta Zelenim, ki jim prva projekcija napovedujejo 67 sedežev, kar je za 15 sedežev več, kot jih imajo sedaj. S tem se uvrščajo na četrto mesto. Zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) naj bi dobili 61 sedežev, kar pa je zanje precejšen padec v primerjavi s sedanjim položajem, in sicer za 15 sedežev. Znatno boljši rezultat se napoveduje skrajno desni koaliciji, Evropi narodov in svobode (ENF), ki naj bi dobila 55 sedežev, kar je 18 več, kot jih ima sedaj. Krepi se tudi evroskeptična skupina Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD), ki naj bi dobila 12 sedežev več, kot jih ima sedaj, in sicer 53. Slabši rezultat, in sicer za 13 sedežev, napoveduje prva projekcija evropski levici (GUE/NGL), ki naj bi imela v novem parlamentarnem mandatu 39 poslancev.

V Avstriji ÖVP še okrepila svojo podporo

V Avstriji je glede na projekcije televizije ORF in ATV ter avstrijske tiskovne agencije APA zmagala stranka avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza ÖVP, ki je prejela 34,5 odstotka glasov. Stranka ÖVP je zadnjih pet let največje evropske parlamentarne stranke EPP. Sledijo ji socialdemokrati (SPÖ) s 23,5 odstotka glasov in svobodnjaki (FPÖ) s 17,5 odstotka. Spomnimo, v naši severni sosedi je prejšnji teden zaradi afere Ibiza razpadla koalicija ljudske stranke (ÖVP) in svobodnjakov (FPÖ). Notranjepolitični pretresi so očitno spodbudili ljudi k množičnejšemu odhodu na današnje volitve. 

Nemški volivci kaznovali vladajočo koalicijo

V Nemčiji so na evropskih volitvah koalicijske stranke, konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), utrpele hude izgube. CDU/CSU ostaja na prvem mestu z 28,1 odstotka podpore, kar je osem odstotnih točk manj kot pred petimi leti, sledijo pa Zeleni z 20,9 odstotka podpore, je razvidno iz izidov vzporednih volitev televizij ZDF in ARD. CDU/CSU, ki se je na volitve podala z vodilnim kandidatom Evropske ljudske stranke (EPP) Manfredom Webrom, vzporedne volitve napovedujejo od 27,7 do 28,1 odstotka glasov. Vzporedne volitve napovedujejo SPD tretje mesto s 15,7 odstotka glasov, kar je skoraj 12 odstotnih točk manj kot pred petimi leti.

V Italiji zmaga Salvinija

V Italiji slavi skrajno desna protimigrantska stranka notranjega ministra Mattea Salvinija Liga, ki ji vzporedne volitve televizije Rai napovedujejo od 27 do 31 odstotkov glasov. Na drugem mestu je levosredinska PD, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov podpore, sledi Gibanje pet zvezd z 18,5 do 22,5 odstotka podpore. Sledijo desnosredinska Naprej Italija in skrajno desni Bratje Italije, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

V Španiji so močno slavili socialisti španskega premierja Pedra Sancheza z 32,8 odstotka glasov, kažejo rezultati volitev po preštetih 85 odstotkih glasovnic. To je skoraj deset odstotnih točk več kot pred petimi leti. Na drugem mestu je Ljudska stranka s 20,1 odstotka glasov, na tretje mesto pa se je uvrstila desnosredinska stranka Ciudadanos z 12 odstotki glasov, poročajo španski mediji. Socialisti bodo glede na rezultate vzporednih volitev osvojili 20 sedežev, konservativna Ljudska stranka bo imela 12 evropskih poslancev.

HDZ zmagovalka volitev na Hrvaškem s petimi od 12 evropskih poslancev

Vladajoča hrvaška stranka HDZ je dobila 23,2 odstotka glasov, kar ji je prineslo pet poslanskih mandatov. Na drugem mestu je največja opozicijska stranka SDP z 18,4 odstotka glasov in tremi mandati v Evropskem parlamentu, je sporočila državna volilna komisija.

Prve neuradne izide so objavili ob 23. uri po preštetih nekaj več kot 83 odstotkih glasovnic. Iz njih izhaja tudi, da bodo Hrvaško v Evropskem parlamentu prihodnjih pet let predstavljale še štiri politične opcije, ki lahko računajo na po enega poslanca.

Koalicija skrajno desnih strank in združenj pod imenom Hrvaški suverenisti je na tretjem mestu z 8,3 odstotka glasov, kar pomeni, da bo nov mandat po vsem sodeč dobila evroposlanka Ruža Tomašić. En sedež je dobila tudi neodvisna lista sodnika zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Mislava Kolakušića, ki je eno od presenečenj današnjih volitev s 7,7 odstotka glasov in četrtim mestom. Opozicijska stranka Živi zid je dobila 5,8 odstotka glasov, levosredinska liberalna Amsterdamska koalicija pa 5,6 odstotka.

V Franciji Le Penova prehitela Macrona

V Franciji rezultati vzporednih volitev napovedujejo tesno zmago skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen pred stranko Naprej republika predsednika države Macrona. Sodeč po vzporednih volitvah je stranka Le Penove dobila od 24,0 do 24,2 odstotka glasov, Macronovo sredinsko zavezništvo pa od 22,5 do 23,0 odstotka glasov. Gre za precejšen poraz francoskega predsednika, ki pa so ga napovedovale že ankete pred volitvami. Le Penova sicer tokrat ni bila na vrhu kandidatne liste svoje stranke, temveč je mesto prepustila 23-letnemu Jordanu Bardelli. Velik uspeh je s tretjim mestom zabeležila zelena stranka EELV – prejeli naj bi okoli 12 odstotkov glasov.

V Veliki Britaniji zmagala Stranka brexit

V Veliki Britaniji je v skladu s pričakovanji zmagala evroskeptična Stranka brexit evroposlanca Nigela Faragea z 31,5 odstotka glasov, kažejo prvi izidi glasovanja, ki je na Otoku potekalo v četrtek. Vladajoči konservativci premierke Therese May so z le 7,5 odstotka glasov utrpeli hud poraz in so šele peti. Na drugem mestu so proevropski Liberalni demokrati, ki so dobili okoli 20 odstotkov glasov, glavne opozicijske laburiste je podprlo 16,6 odstotka Britancev, Zeleni pa so osvojili 11,6 odstotka glasov, še kažejo prvi izidi.

Irci so največ glasov, in sicer 29 odstotkov, namenili stranki FG, ki je del GUE/NGL (Konfederalne skupine Evropske združene levice). Takšen odstotek glasov predstavlja štiri sedeže. S 15 odstotki glasov ji sledijo FF, GP in neodvisni. Zeleni bi tako dobili 2 sedeža, ALDE&R, torej Zavezništvo liberalcev in demokratov enega, poslanska skupina Evropske ljudske stranke pa štiri. 

Na Nizozemskem so ljudje s svojimi glasovi največ, šest sedežev, namenili liberalcem (ALDE&R), en sedež manj pa politični skupini v Evropskem parlamentu S&D. Pet sedežev bi prav tako dobila ECR, skupina Evropskih konservativcev in reformistov, štiri sedeže pa krščanski demokrati. Zeleni bi dobili tri sedeže, medtem ko bi Združena levica (GUE/NGL), Skupina Evrope narodov in svobode (ENS) in neodvisni, novoizvoljeni poslanci, dobili po en sedež.

Zmagovalci volitev na Danskem so socialdemokrati z okoli 23 odstotki podpore in levo liberalna stranka Venstre premierja Larsa Lokkeja Rasmussena, ki so ji volivci namenili 20,50 % glasov. Desna populistična stranka DF je doživela udarec, saj so izgubili dva od štirih poslancev – osvojili so 13,20 %. 

Na Slovaškem je slavilo liberalno zavezništvo strank Napredna Slovaška (PS) in Skupaj, je sporočila državna volilna komisija. Liberalno zavezništvo novoizvoljene predsednice Zuzane Čaputove naj bi na sobotnih volitvah v Evropski parlament prejelo 20,1 odstotka glasov oz. štiri evropske poslance. V novem sklicu Evropskega parlamenta bodo imeli Slovaki tudi poslanca iz skrajno desne Ljudske stranke naša Slovaška (LSNS), poroča slovaška tiskovna agencija Tasr.

Liberalno zavezništvo novoizvoljene slovaške predsednice Zuzane Čaputove naj bi prejelo 20 odstotkov glasov, kar pomeni štiri evropske poslance. Zmago liberalcev je danes potrdil tudi premier Peter Pellegrini. Njegova socialdemokratska stranka Smer pa se je s 15,7 odstotka podpore uvrstila na drugo mesto, v Evropski parlament bodo poslali tri poslance.

Vladajoča ciprska stranka DISY je glede na vzporedne volitve inštituta Prime osvojila med 28 in 32 odstotki glasov. To je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah, ko je osvojila 37,8 odstotka. Na drugo mesto se je danes uvrstila leva AKEL z med 26 in 30 odstotki, kažejo vzporedne volitve. Na tretjem mestu je pristala liberalna Demokratična stranka DIKO, ki naj bi osvojila med 13 in 15,5 odstotka glasov. Sledi socialdemokratska stranka EDEK s podporo med devet in 11 odstotkov.

Na Malti se zmaga obeta vladajočim laburistom. Kot poročajo tamkajšnji mediji, ki se sklicujejo na projekcije volilnih izidov, naj bi ti dobili štiri od skupaj šestih poslancev v Evropskem parlamentu, kolikor jih pripada tej majhni državi. Preostala dva sedeža naj bi pripadla opozicijski Nacionalistični stranki. Gre za veliko zmago za premierja Josepha Muscata, ki je že dejal, da bi takšen rezultat pomenil največji uspeh malteških laburistov v zgodovini. Sodeč po projekcijah so volivci premierjevi stranki namenili okoli 56 odstotkov glasov, Nacionalistični stranki pa okoli 36 odstotkov.

Na Madžarskem prepričljiva zmaga Orbanove koalicije

Konservativni premier Viktor Orban je prepričljivi zmagovalec na Madžarskem, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Koalicija njegovega Fidesza in KDNP je po skoraj vseh preštetih glasovnicah prejela 52,1 odstotka glasov in s tem osvojila 13 od 21 madžarskih mandatov, je sporočila volilna komisija. Orbanova stranka je tako zabeležila boljši izid kot na volitvah leta 2014, ko je prejela 51 odstotkov glasov.

V Bolgariji je prepričljivo slavila konservativna stranka Gerb Bojka Borisova, ki je prejela 31,60 % glasov. Sledijo jim v vladi opozicijski socialisti, ki so prejeli 23,35 % glasov. S 13,80 % glasovi je tretje mesto zasedla stranka DPS turške manjšine.

V Grčiji vodijo konservativci pred vladajočo Sirizo 

V Grčiji največ glasov zbrala konservativna Nova demokracija. Kot kažejo izidi vzporednih volitev petih glavnih grških zasebnih televizij, je glavna opozicijska stranka prejela 33,5 odstotka glasov, vladajoča leva Siriza Aleksisa Ciprasa pa je s 25 odstotki glasov pristala na drugem mestu. Siriza je tako danes prvič po letu 2014 zabeležila poraz na kakih volitvah.

V Romuniji so izenačeni vladajoči Socialni demokrati (PSD) ter največja opozicijska Narodna liberalna stranka (PNL) – oboji so glede na izide vzporednih volitev prejeli po 25,8 odstotka glasov, poroča bruseljski spletni medij Politico. Protikorupcijsko zavezništvo, ki ga vodi nekdanji premier Dacian Ciolos, je glede na vzporedne volitve podprlo 23,9 odstotka Romunov, stranko Pro Romunija nekdanjega premierja Viktorja Ponte pa 5,7 odstotka. Stranka Alde je dobila 4,9 odstotka glasov.

Na Poljskem je slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost, saj ji vzporedne volitve pripisujejo 42,4 odstotka glasov. Sledi opozicijska Evropska koalicija z 39,1 odstotka podpore. Petodstotni volilni prag sta presegli še levičarska Pomlad ter skrajno desna Konfederacija, ki bosta v Strasbourg predvidoma poslali po tri poslance.

Na Portugalskem so zmagali vladajoči socialisti premierja Antonia Coste, ki so po podatkih tamkajšnjega pravosodnega ministrstva osvojili 33,7 odstotka glasov. Osvojili so devet mandatov od skupaj 21, kolikor jih ima Portugalska v Evropskem parlamentu. Na drugem mestu je konservativna socialdemokratska stranka z 22,3 odstotno podporo. Osvojili so od pet do šest mandatov. Tretji je marksistični Levi blok (BE) z 9,6 odstotka glasov in dvema ali tremi poslanci.

Na Švedskem so zmagali vladajoči socialdemokrati, ki so glede na projekcije prejeli 25,1 odstotka glasov. Velik uspeh pa so zabeležili desničarski populisti Švedski demokrati, ki so s 16,9-odstotno podporo pristali na tretjem mestu tik za desnosredinsko Zmerno stranko s 17,6 odstotka glasov. Hud poraz so utrpeli Zeleni, ki jih je v domovini okoljske aktivistke Grete Thunberg tokrat podprlo le 9,5 odstotka volivcev. Na prejšnjih evropskih volitvah leta 2014 je ta stranka dobila 5,9 odstotne točke več glasov.

Na Finskem je največ glasov, 20,8 odstotka, dobila konservativna Stranka narodne koalicije, ki bo tako obdržala tri od skupno 13 finskih evroposlancev. Stabilna je tudi podpora evroskeptičnim Pravim Fincem, ki bodo s 13,8 odstotka še naprej imeli dva poslanska sedeža.

Iz Belgije v Evropski parlament kar 12 strank

V Belgiji je po preštetih glasovih z velike večine volišč sedeže v Evropskem parlamentu osvojilo kar 12 strank. Največ jih je v flamski volilni enoti prejela nacionalistična stranka N-VA. Volivci so ji zaupali 14,1 odstotka glasov in tri sedeže, enega manj kot pred petimi leti. Skrajno desna Vlaams Belang je bila druga z 12 odstotki glasov in tremi sedeži, kar sta dva več kot leta 2014.