Danski A. P. Moller-Maersk je tako na primer svojih petdeset tankerjev napotil okrog Afrike, mimo rta Dobre nade, po podatkih Intertanka, organizacije neodvisnih lastnikov tankerjev, pa naj bi tudi številne druge družbe delovale enako. O tem ukrepu naj bi razmišljal tudi norveški Frontline, ki prepelje večino nafte z Bližnjega vzhoda na zahodne trge.

Do tega so pripeljali vse pogostejši napadi piratov ob somalijski obali, zaradi česar veljajo tamkajšnje vode za najbolj nevarne na svetu. Nazadnje je bil ugrabljen savdijski tanker Sirius Star s sto milijonov vredno pošiljko nafte, kar je največja ugrabljena ladja v zgodovini. Zanj zahtevajo 25 milijonov dolarjev odkupnine, sicer grozijo, da ga bodo potopili.

"Potrebujemo takojšnje ukrepanje vlad, ki morajo zaščititi vitalne interese trgovskih poti. Vzpostaviti je treba močnejši pomorski in vojaški nadzor s pooblastili, ki bi vojakom omogočala aretacijo in pridržanje piratov," so prepričani v Intertanku.

Vodja Mednarodne organizacije pomorcev Efthimios Mitropolous je posvaril pred vrsto negativnih posledic, če bodo ladje tudi v prihodnje ubirale daljšo pot. Povedal je, da bo obkrožanje Afrike zahtevalo dodatnih dvanajst dni pri sicer ne prav dolgem ali zahtevnem potovanju skozi prekop, stroški prevoza pa naj bi se dvignili za 25 do 30 odstotkov.

Države za boj proti piratom združujejo moči

V začetku junija je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki dovoljuje državam, da vstopijo v ozemeljske vode Somalije za boj proti "dejanjem piratstva in oboroženim ropom na morju". NATO in EU sta objavili načrte za povečanje prisotnosti vojaških enot v zalivu Aden, saj po njihovih podatkih to nevarno regijo vsako leto preplove vsaj dvajset tisoč plovil.

ZDA, katerih vojne ladje prav tako patruljirajo v Somaliji, so prepričane, da vojaški pristop ni bil pravi odgovor na val piratstva. "To zahteva celovit pristop mednarodne skupnosti na morju, na kopnem, z vodenjem, z gospodarskim razvojem," trdijo v Pentagonu.