"Čeprav smo s tako sprejeto ustavno pogodbo dobili manj politične Evrope, kakor jo je želela konvencija o prihodnosti Evrope s širokim soglasjem," je dejal Peterle in dodal, da je večina rešitev le ostala takih, kot jih potrdila konvencija. Ob tem je opozoril, da "zgodbe še ni konec", saj čaka pogodbo pred njeno uveljavitvijo še ratifikacija v vseh članicah povezave.
Ustavna pogodba ima po Peterletovih besedah kljub pomanjkljivostim toliko skupnih imenovalcev, da pomeni izboljšanje pogodbenega stanja v EU. "Gre za poenostavitev, stvari so bolj transparentne, govorica bolj jasna, pristojnosti so bolj jasne," je pojasnil Peterle in dodal, da pogodba prinaša nekaj več komunitarne Evrope.
Glede ne omembe krščanskih korenin v preambuli ustavne pogodbe pa je Peterle izrazil obžalovanje in dejal, da je šlo za enega trših orehov razprave. "Očitno vrh ni zmogel najti formulacije, ki bi bila uravnotežena," je dejstvo utemeljil Peterle in dodal, da je sicer krščanstvo v pogodbi posredno zastopano preko več konceptov. Po njegovih besedah vidijo nekateri za zelo pomembnega zlasti 51. člen pogodbe. Ta naj bi namreč s tem, ko eksplicitno navaja reden in transparenten dialog med evropskim inštitucijami in evropskim cerkvami, odtehtal ne omembo korenin v preambuli. "Praktičen vidik je zajet, ni pa zajet celovitejši vidik v preambuli," je prepričan Peterle.
Glede morebitnega potrjevanja ustavne pogodbe EU na referendumu v Sloveniji je Peterle dejal, da potrjevanje ni nujno, čeprav je sam sicer naklonjen referendumskemu odločanju kot načinu neposrednega demokratičnega odločanja in je tudi podpisal predlog, da bi se izpeljal vseevoropski referendum. Po Peterletovem mnenju bi namreč tako Evropo bolj približali ljudem. Če bi prišlo v Sloveniji do zahteve po izvedbi referenduma, bi jo Peterle podprl, na referendumu pa bi glasoval za sprejetje ustavne pogodbe.
Peterle je pozdravil tudi pozitivno stališče Evropskega sveta do odprtja pristopnih pogajanj s Hrvaško. Slednje po njegovih besedah ni le v hrvaškem in slovenskem nacionalnem interesu, ampak je v strateškem interesu EU.
Peterle je tudi dejal, da je bil minuli četrtek na zasedanju izvršilnega odbora Evropske ljudske stranke (EPP-ED), kjer so z veseljem vzeli na znanje rezultate nedavnih volitev v Evropski parlament, med katerimi izstopa dosežek NSi. O delitvi funkcij na zasedanju ni bilo govora, saj naj bi se o tem pogovarjali konec meseca. V petek je Peterle v Berlinu vodil panelno razpravo Bertelsmannove konference o Balkanu, na kateri so sodelovali visoki politiki iz držav Zahodnega Balkana, minuli teden pa je sklenil v Veliki Britaniji, kjer se je v nedeljo v Westministru udeležil konference o odnosih med Evropo in ZDA.
