Pet restavracij, kino, štirje bazeni in največji spa na ladji. Luksuz na dnu morja

Costa Concordia je največja križarka, ki so jo zgradili v Italiji. Leta 2006, ko so jo krstili in poslali na njeno prvo križarjenje, je bila največji ponos Italijanov. Posebna gostja na slavnosti 7. julija 2006, ki je imela to priložnost, da krsti takrat največjo križarko, ki pljuje pod italijansko zastavo, je bila manekenka Eva Herzigova.

Križarka v dolžino meri 290 metrov, v širino 35 metrov, celotna ladja pa ima kar 115.000 bruto registrskih ton. Polno zasedena sprejme kar 3780 potnikov, s polno močjo motorjev pa lahko doseže hitrost 23,2 vozla.

Pet restavracij, 13 barov, 1500 kabin, štirje bazeni, kinodvorana in eden največjih ladijskih spa centrov na svetu. Luksuz, ki ga je ponujala vse do žalostne nesreče, ko se je zgodilo nekaj, za kar mnogi še danes trdijo, da sploh ni mogoče. Ob vsej tehnologiji, radarjih in elektronskem upravljanju je ladja 13. januarja 2012 (mimogrede, bil je petek) blizu otoka Giglio nasedla.

A je imela prestižna ladja že prej nekaj težav. 22. novembra 2008 je med pristajanjem zaradi močnega vetra in valov trčila ob pomol v pristanišču Palermo na Siciliji. Takrat, razen ladje, nihče ni bil poškodovan.

Leto in devet mesecev po tragični nesreči, v kateri je umrlo 32 oseb, se je danes začelo dvigovanje razpadajoče križarke. Načrtovana operacija predstavlja prvi tovrsten podvig in naj bi stala kar 750 milijonov evrov.

Nesreča križarke je bila hud udarec za družbo Carnival, v katere lasti je ladja. Dan po nesreči so njene delnice na borzi v New Yorku padle za 14 odstotkov, a to je bil le začetek. Po ocenah je družba v letu dni na račun Coste Concordie izgubila okoli 100 milijonov evrov dobička. Družba Carnival je imela ladjo zavarovano za 30 milijonov dolarjev in še 10 milijonov dolarjev dodatne police za ljudi na ladji. Poznavalci ocenjujejo, da so zavarovalnice zaradi nesreče ladje imele kar 512 milijonov dolarjev izplačil.

V času, ko je kapitan Schettino skrenil z začrtane poti in zaplul bližje obali otoka Giglio, da bi pozdravil tamkajšnje prebivalce (njegov ukrep oziroma odločitev še vedno ni povsem pojasnjena), naj bi v eni od jedilnic po zvočniku predvajali naslovno pesem iz filma o potopljenem Titaniku My Heart Will Go On, vsaj tako je medijem zatrjevalo nekaj potnikov.

Costa Concordia skoraj zasenčila Titanikovo "slavo"

Costa Concordia si je s svojo nesrečo pridobila svetovno slavo, v negativnem smislu seveda. Njen kapitan velja za najbolj osovraženega Italijana. Skoraj je osenčila najbolj znano potniško ladjo, ki je potonila leta 1912 na svoji krstni vožnji – Titanik.

To je bila za tisti čas največja in najbolj luksuzna ladja na svetu. Dolžina parnika je znašala 269 metrov, širina 28 metrov in višina 53,3 metra. Parnik je imel osem palub in 46.000 bruto registrskih ton, kar je kar dva in polkrat manj kot Costa Concordia. Skupna moč glavnih strojev je znašala 46.000 konjskih moči. Med križarjenjem je ladja dosegla hitrost 21 vozlov, njena največja hitrost pa je znašala celo 24 vozlov. Na parnik se je lahko vkrcalo 2.432 potnikov in 892 članov posadke, v primeru nesreče je bilo na voljo 20 reševalnih čolnov za 1.179 ljudi.