Tujina

Pesimistični Američani

Washington/Bagdad, 19. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Američani so glede razmer v Iraku vedno manj optimistični. Vojaški poveljniki trdijo, da svojih čet še dolgo ne bodo mogli umakniti iz države.

Še pred tednom dni so ameriški vojaški poveljniki napovedovali zmanjšanje števila svojih sil v Iraku, po zadnjem poročilu sodeč pa temu ne bo tako.

Ameriški generali v Bagdadu in Washingtonu so podali novo, tokrat manj optimistično, poročilo glede varnostnega stanja v Iraku. Zapisali so, da bi morala ameriška vojska v državi ostati še dalj časa, morda celo več let, glavna težava pa naj bi bil slab napredek pri urjenju iraških varnostnih sil.

Poveljnik ameriških sil v Iraku, general John Abizaid, je dejal, da so nad doseženim na tem področju razočarani. Kljub napovedim, da se bodo iraški policisti kmalu lahko učinkovito postavili po robu upornikom in prevzeli delo Američanov, to še nekaj časa ne bo mogoče.

Letos je v Iraku eksplodiralo že več kot dvajset avtomobilov bomb (Foto: Reuters)
Letos je v Iraku eksplodiralo že več kot dvajset avtomobilov bomb (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Prav tako je nek visoki ameriški častnik, ki je ostal neimenovan, izpostavil, da nasilje v Iraku narašča, in to kljub hudim udarcem, ki naj bi jih Američani zadali upornikom. Kot je dejal, so v letošnjem letu zabeležili že 21 napadov z avtomobili bombami, medtem ko jih je bilo v celem lanskem letu le 25. "Še vedno nam lahko spodleti," je dejal glede končnega izida vojne v Iraku. "Bolj verjetno je, da bomo uspeli, a še vedno nam lahko spodleti," je dejal.

Težavo predstavlja tudi nezaupanje Iračanov v oblasti. Vseeno je omenjeni častnik prepričan, da si bodo na koncu le pridobili podporo ljudstva. "Mislim da jim bo dolgoročno uspelo, pa čeprav bo to trajalo leta, mnoga leta."

Glede na najnovejše javnomnenjske raziskave je zaupanje v iraško vlado padlo na vsega 45 odstotkov, kar je velik padec glede na 85-odstotno zaupanje v iraške oblasti, ki so ga izmerili neposredno po volitvah 30. januarja.

Bush se zaveda težav

Ameriški predsednik George Bush je prav tako dejal, da se zaveda težav, s katerimi se Američani soočajo v Iraku in dejal, da bi se morali hitreje odzivati in Iračanom pomagati pri gradni demokratičnih institucij. Njegovi očitki so se nanašali predvsem na vladne uslužbence. “Ena od lekcij, ki smo jih dobili v Iraku, je, da je sicer mogoče kamorkoli po svetu izredno hitro poslati vojsko, medtem ko to ne velja za civilno osebje,” je dejal ameriški predsednik.

Bush je zato napovedal ustanovitev posebnih civilnih enot, izurjenih za to, da bi čim hitreje posredovale na kriznih območjih in pomagale tja “izvažati demokracijo”. Sicer pa ameriški predsednik še vedno meni, da bi morala pri gradnji civilne družbe sodelovati tudi vojska, vojaki pa naj bi bili zato deležni posebnega urjenja.

Al Zarkavi v Siriji načrtoval zadnji val nasilja v Iraku

V zadnjem mesecu so napadi zahtevali skoraj 500 žrtev med Iračani (Foto: Reuters)
V zadnjem mesecu so napadi zahtevali skoraj 500 žrtev med Iračani (Foto: Reuters) FOTO: Reuters
V Bagdadu so oboroženi neznanci ustrelili uradnika naftnega ministrstva. Ali Hamed je bil na poti v službo, ko so ga pred njegovo hišo napadli skrajneži. V uličnih spopadih v Mosulu pa je bilo ubitih sedem oseb. V Bagdadu so ubili profesorja in iraškega vojaka. V eksploziji mine pa je bil ubit ameriški vojak.

Vodja teroristične mreže Al Kaida v Iraku Abu Musab al Zarkavi, ki naj bi bil nezadovoljen z zatišjem nasilja v Iraku po volitvah, ki so potekale konec januarja letos, je pred mesecem dni ukazal upornikom, naj okrepijo svoje napade. Njegovi vojaški vodje naj bi zato na srečanju v Siriji začeli kovati načrt za nov val nasilja v Iraku.

Srečanju v Siriji, ki se ga je morda udeležil tudi sam al Zarkavi, je sledilo eno najbolj krvavih obdobij v Iraku po ameriški invaziji pred dvema letoma. Od imenovanja nove iraške vlade 28. aprila letos je bilo tako ubitih okoli 500 ljudi.

Med žrtvami je bilo več šiitskih in sunitskih verskih dostojanstvenikov, zaradi česar so se pojavile bojazni, da bi napetosti med muslimanskimi verskimi ločinami lahko sprožile državljansko vojno. V nekem posnetku objavljenem na spletni strani, domnevno naj bi ga objavila al Zarkavijeva
skupina, so šiitske Iračane označili kot ameriške kolaborante, kar naj bi opravičevalo pobijanje tega dela iraškega prebivalstva.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20