Tujina

Pentagon pošilja dodatne vojake

Washington/Bagdad/Kairo, 12. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je že drugič v zadnjih 24 urah izdal ukaz za odhod vojske proti Iraku. Ukaz za odhod je v soboto zvečer dobilo še 27.000 vojakov.

Do srede februarja bi lahko ameriška vojska na območju štela več kot 150.000 mož, je poroča časnik New York Times. Časnik, ki se sklicuje na neimenovane ameriške vojaške predstavnike, je tudi navedel, da je več kot polovica od omenjene številke vojakov že v Perzijskem zalivu.

To so sporočile enote ameriške vojske, ki so dobile ukaz za odhod, Pentagon pa informacij ni potrdil. Med enotami, ki so dobile ukaz, so vnovič pripadniki mornarice in letalstva. Rumsfeld je že v petek izdal ukaz za odhod 35.000 vojakov na območje Perzijskega zaliva.

Rumsfeld pa je po navedbah časnika s tem, ko je 24. decembra na območje poslal kakih 25.000 mož, v preteklih 24 urah pa še 62.000, pomembno okrepil enote na območju s pehoto, oklepniki, bojnimi ladjami in letali. Ti zadnji ukazi predstavljajo novo pomembno fazo v protiiraški kampanji. Na območje Perzijskega zaliva pa so odpotovali tudi prvi ameriški vojaki, ki so nameščeni v ameriških oporiščih v Evropi. Iz oporišča v kraju Spangdahlem v Nemčiji se je davi na območje odpravilo več kot 200 ameriški vojakov. Iz omenjenega oporišča naj bi sicer v Perzijski zaliv odšlo več kot 500 vojakov.

Medtem ko Washington in London kopičita enote v Perzijskem zalivu, pa so javnomnenjske raziskave, ki so jih objavili v Veliki Britaniji pokazale, da veliko število Britancev vojni v Iraku še vedno nasprotuje. Britanski premier Tony Blair se obenem sooča z naraščajočim nasprotovanjem vojni znotraj lastne laburistične stranke, ki meni, da hiti v vojno brez trdnih dokazov, ki bi bremenili Iračane.

Kot pravi Powell, vojsko nameščjao za vsak primer (Foto: Reuters)
Kot pravi Powell, vojsko nameščjao za vsak primer (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Kot je v soboto dejal ameriški državni sekretar Collin Powell, vojake nameščajo za vsak primer. "Predsednik Bush je jasno povedal, da si ZDA pridržujemo vso pravico ukrepati in v primeru neuspeha mednarodne skupnosti skupaj s prijateljskimi narodi razorožiti Irak. Zato nameščamo vojake, ne glede na to, kaj se bo zgodilo", je dejal Powell.

Članice OPEC pa bodo na Dunaju na izrednem zasedanju odločale o povečanju dnevne količine načrpane nafte za 1,5 milijona sodov, že napoved odločitve o tem pa je zadoščala za znižanje cene surove nafte.

Laburisti večinoma nasprotujejo vojni v Iraku

V laburistični stranki britanskega premiera Tonyja Blaira obstaja močno nasprotovanje vojni v Iraku, soglasno pišejo britanski časniki. Več ministrov britanske vlade je Blaira že opozorilo, da mora svojo strategijo glede Iraka nujno bolje "prodati", saj mu v nasprotnem primeru grozi upor tako med poslanci kot člani njegove stranke, poroča britanski časnik Sunday Telegraph.

Anketi časnikov Sunday Telegraph in Independent on Sunday, opravljeni med člani laburistične stranke, ki vodijo posamezne volilne enote, sta pokazali, da jih ima večina močne pomisleke glede vojne v Iraku, še posebej v primeru, da bi ta potekala brez podpore Združenih narodov. Po besedah Donalda Andersona, predsedujočega zunanjepolitični komisiji spodnjega doma britanskega parlamenta, si je potrebno v demokraciji za vsako vojno pridobiti javno podporo, dejstvo pa je, da britanska javnost tokrat še ni prepričana.

Mubarak kritičen do iraškega predsednika

Egiptovski predsednik Hosni Mubarak pa je danes izjavil, da so možnosti za vojno v Iraku "petdeset-petdeset", pri tem pa kritiziral, kako se iraški predsednik Sadam Husein obnaša do drugih. Z opravičilom Kuvajtu za invazijo leta 1990 si je Husein po mnenju Mubaraka nakopal jezo celega sveta. Mubaraka motijo tudi Huseinove izjave, da inšpektorji ZN s svetom ne komunicirajo na pravi način.

Helikopter inšpektorjev OZN v Iraku (Foto: Reuters)
Helikopter inšpektorjev OZN v Iraku (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Iraški časnik Babil, ki je v lasti najstarejšega Huseinovega sina pa je obsodil nedavne izjave ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, da bi ZDA lahko uporabile vojaško silo proti Iraku, tudi če inšpektorji ne bi uspeli najti orožja za množično uničevanje. Te izjave so označili kot zastarele, šibke in nekredibilne. Powell je sicer omenjene izjave podal, potem ko je vodja inšpektorjev Hans Blix v četrtek v Varnostnem svetu ZN izjavil, da inšpektorji, ki so delo v Iraku obnovili 27. novembra, doslej niso našli nikakršnega orožja.

V napad se zapleta tudi Avstralija

Na območje Perzijskega zaliva pa naj bi prihodnji teden odpotovali tudi avstralski vojaki. Avstralija naj bi na območje poslala dve patruljni letali vrsti P-3 orion, ki bodo v Perzijskem zalivu sodelovali pri nadzoru komercialnega prometa, poroča avstralski časnik Sunday Telegraph. Avstralski premier John Howard je sicer v petek napovedal, da bodo na območja blizu Iraka v prihodnjih tednih verjetno poslali avstralske enote.

Neimenovani častniki ruske mornarice pa so danes v Vladivostoku sporočili, da se na odhod na dolgo opazovalno misijo v Perzijskem zalivu pripravljata dve ladji ruske mornarice. Uradni tiskovni predstavnik ruske mornarice teh informacij ni želel potrditi, čeprav je bil o v pristanišču v Vladivostoku mogoče videti intenzivne priprave za odhod ladij.

Inšpektorji ZN v tovarni raket in skladišču iraške vojske

Tony Blair članov lastne stranke še ni uspel prepričati o nujnosti vojne z Irakom
Tony Blair članov lastne stranke še ni uspel prepričati o nujnosti vojne z Irakom FOTO: Reuters

Inšpektorji Združenih narodov za nadzor orožja v Iraku pa so ponovno obiskali tovarno raket Al Mutasim, 90 kilometrov zahodno od Bagdada, kjer izdelujejo rakete vrste ababil in al fath. Irak namreč lahko izdeluje le rakete, katerih doseg ne presega 150 kilometrov.

Skupina inšpektorjev se je odpravila tudi na območje skladišča iraških zračnih sil. Ekipa inšpektorjev pa je obiskala tudi poslopja iraške fakultete za medicino in farmacijo bagdadske univerze, ki ležijo kakih 430 kilometrov severno od Bagdada in so v lasti iraške korporacije za vojaško industrijo.