Peklenski julij zaokrožil najtoplejšo petletko v zgodovini meritev

Podatki, ki sta jih objavila Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Program Kopernik, ki ga vodi Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, kažejo, da je bilo 29 julijskih dni letošnjega leta vsaj toliko vročih, kot je bilo julija leta 2016, ko so izmerili najvišje temperature doslej. A kot izpostavlja poročilo WMO, je leta 2016 k visokim temperaturam prispeval fenomen El Niño (južna oscilacija), leta 2019 pa ni bilo tovrstnega pojava. Letošnji julij je bil za približno 1,2 stopinje Celzija toplejši od časov predindustrijske dobe.

"Poletja so vedno vroča, a ne gre za poletje našega otroštva, niti za poletje otroštva vaših dedov," je ob predstavitvi podatkov v New Yorku dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. "To pomeni, da smo na pragu tega, da gre med letoma 2015 in 2019 za najtoplejše petletno obdobje v zgodovini meritev temperatur. Letos smo bili priča rekordom od New Delhija do Anchoragea, od Pariza do Santiaga, od Adelaide do arktičnega kroga. Če glede podnebnih sprememb ne bomo ukrepali, bodo ekstremni vremenski dogodki le vrh ledene gore. Ledene gore, ki se hitro topi," je bil nazoren Guterres, ki je še dodal, da gre za "tekmo naših življenj in za naša življenja, ki jo moramo zmagati".

Vročinski valovi, požari in taljenje ledu

V zadnjih tednih so v več evropskih prestolnicah namerili rekordne temperature. Vročina je povzročila motnje v prometu, vplivala na okolje in zdravje ljudi. Nadpovprečno toplo vreme je doseglo tudi Skandinavijo in Grenlandijo in povzročilo pospešeno taljenju ledu. "Veliko vročino je spremljalo dramatično taljenje ledu na Grenlandiji, Arktiki in drugih evropskih ledenikih. Na Arktiki so že drugi mesec zapored divjali požari brez primere, ki so uničili gozdove. Ti so nekoč absorbirali ogljikov dioksid, sedaj pa zaradi tega prispevajo k povečanem izpustu toplogrednih plinov. To ni znanstvena fantastika. To je realnost podnebnih sprememb. To se dogaja zdaj, v prihodnosti pa se bo še poslabšalo, če ne bomo sprejeli nujnih ukrepov," je povedal generalni sekretar WMO Petteri Taalas.

Rekordne temperature, nad 40 stopinj Celzija, so zabeležili v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemskem in Veliki Britaniji. V Parizu so namerili kar 42,6 stopinje Celzija. Vročinski val je povzročil vroč afriški zrak, ki je dosegel sever Evrope, kjer govorijo o "tropskih nočeh". Tako so v finski prestolnici Helsinki namerili 33,2 stopinje.

Zaradi vročine pričakujejo pospešeno taljenje grenlandske ledene ploskve. Intenzivno taljenje so zabeležili že med 11. in 20. junijem letos, sedaj pa ledeni ploskvi grozi "nova epizoda", svarijo pri WMO. Postaja Nord, ki se nahaja približno 900 kilometrov od severnega tečaja, je namerila 16 stopinj Celzija, postaja Qaarsut pa na predzadnji julijski dan 20,6 stopinje. "Masa grenlandske ledene ploskve je odvisna od vremena, nanjo pa vplivajo podnebne spremembe," je dejala klimatologinja Ruth Mottram z danskega meteorloškega inštituta.

Ruska agencija za gozdove je sporočila, da je do 29. julija letos 745 zabeleženih požarov v Sibiriji uničilo 33.200 kvadratnih metrov površin. Kot je izračunal Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, so požari v arktičnem krogu proizvedli 75,5047 megatone ogljikovega dioksida, kar je primerljivo s količino letnih izpustov fosilnih goriv v Kolumbiji. "Zaradi gorenja rastlinja se zmanjšujejo kapacitete biosfere za absorbiranje ogljikovega dioksida," je dejala Oksana Tarasova, vodja oddelka za raziskave atmosfere in okolja pri WMO.

Izostanek padavin in suše

V nekaterih delih Evrope beležijo podpovprečne količine padavin in sušna obdobja. V nemški agenciji za okolje so opozorili, da se s tem problemom soočajo predeli Srednje in Severovzhodne Evrope. "Na teh območjih so zabeležili le od 60 do 80 odstotkov količine povprečnih junijskih padavin, ponekod celo manj. Sicer se nad območjem Srednje Evrope pričakujejo večje padavine, vendar njihova količina ne bo dokončno ublažila posledic večtedenske suše, da bodo tla še vedno suha. To bo povzročilo izgubo pridelka, gozdne požare, pomanjkanje hrane za živali, omejitve porabe vode in zmanjšanje ladijskega prometa," opozarjajo nemški vremenoslovci.

Vloga človeka pri podnebnih spremembah

Direktor oddelka za podnebje in vode pri WMO Johannes Cullmann je prepričan, da so tako intenzivni in razširjeni vročinski valovi posledica povečanih izpustov toplogrednih plinov, kar je posledica človeških aktivnosti. Ljudje naj bi po nekaterih raziskavah k zadnjim vročinskim valovom prispevali od 1,5 do 3 stopinje Celzija. Posledice človeških vplivov na okolje pa se vračajo kot bumerang. "Vročinski valovi predstavljajo veliko grožnjo za zdravje prebivalstva in so potencialno smrtonosni. K temu prispeva staranje prebivalstva, urbanizacija, razredne in družbene strukture. Kakšen vpliv je imel letošnji vročinski val, bo znano šele čez nekaj tednov, ko bodo analizirani vsi podatki," stoji v poročilu WMO. Ob tem strokovnjaki dodajajo, da natančne vremenske napovedi in pravočasna opozorila postajajo vse bolj pomembna orodja pri preprečevanju najhujših posledic vročin.