Zakon predvideva uporabo vojaške sile v treh primerih - v primeru invazije na Tajvan s strani kakšne druge države, v primeru uradne razglasitve neodvisnosti Tajvana in če bi tajvanski politični voditelji za nedoločen čas odložili dialog o morebitni združitvi.
Kitajski premier Ven Žiabao je po potrditvi zatrdil, da protiodcepitveni zakon ni vojni zakon.
Tajvan: Kitajska bo nosila posledice
"Protiodcepitveni zakon je zakon, ki poziva k vojni," je dejal tiskovni predstavnik tajvanske vlade Čo Jungtaj. "Izzval je ogorčenje na Tajvanu in nasprotovanje v mednarodni skupnosti. Kitajska mora prevzeti odgovornost in posledice tega zakona," je dejal Čo.
Tajvanski premier Frank Hsieh bo po Čojevih besedah znova preučil ekonomsko in trgovinsko politiko s Kitajsko, vendar o podrobnostih ni govoril.
Bela hiša je medtem pozvala oblasti v Pekingu, naj še enkrat preučijo sprejem spornega zakona, Japonska pa je sporočila, da bo sprejem zakona negativno vplival na stabilnost v regiji.
Sprejetemu zakonu močno nasprotujejo tudi voditelji tajvanskih strank, tako vladnih kot opozicijskih. Vsi izražajo ogorčenje in jezo zaradi sprejema zakona.
'Ne bojimo se tujega vmešavanja'
"Ne želimo tujega vmešavanja, vendar se ga tudi ne bojimo," je dejal Ven Žiabao. Kot je dejal na novinarski konferenci je namen zakona 'preizkusiti in nasprotovati osamosvojitvenim silam s Tajvana'. Čeprav priznava, da zakon vsebuje potencialno možnost za izbruh vojne, je dejal, da si bo Kitajska prizadevala za miroljubno združitev, 'vse dokler bo obstajal kakšen žarek upanja'.
Glede na ameriški odziv je dejal, da je ameriški Kongres sprejel podoben zakon leta 1861, s katerim je želel preprečiti državljansko vojno, in dodal, da upa, da bo Kitajska uspešnejša, kot je bil takrat ameriški kongres, poroča časnik The New York Times.
Sporni zakon veliko govori o mirni združitvi Tajvana s Kitajsko, vendar pa je v njem določilo, ki eksplicitno omenja možnost vojaškega odgovora Pekinga, če bo Tajvan sprejel ustavne spremembe, ki bi omogočale razglasitev neodvisnosti. Sedanji tajvanski predsednik Čen je medtem spremembe ustave razglasil za osrednjo točko svojega drugega predsedniškega mandata.
