Silovita eksplozija je odjeknila ob 8.30 po lokalnem času, po različnih podatkih pa je hudo poškodovanih najmanj 100 ljudi.
Do eksplozije je prišlo, ko je bil postajališče podzemne železnice Paveleckaja, jugovzhodno od središča Moskve, polno potnikov. Najverjetneje je šlo za samomorilsko napadalko, ki se je razstrelila na vlaku, ki je ravno odpeljal proti postaji Avtozavodskaja.
"Ne potrebujemo nikakršnega potrdila. Z gotovostjo vemo, da so z napadom povezani Mashadov in njegovi privrženci. Mednarodni princip boja proti terorizmu, ki ga sprejema ves svet, pomeni brezpogojno zavračanje vsakega dialoga s teroristi, vsak stik z njimi te bandite celo spodbuja k novim, krvavim zločinom. Rusija se z njimi ne bo pogajala, ampak jih bo uničila, je povedal Putin," je dejal Putin.
Na njegove trditve pa se je že odzvala čečenska stran. Tiskovni predstavnik čečenskega voditelja Mashadova je povedal, da Mashad in njegovi privrženci niso niti po naključju vpleteni v ta krvavi incident, zato Putinove izjave nedvoumno zavračajo.
Eksplozija je povzročila veliko razdejanje
Veliko število reševalnih in gasilskih vozil je zasedlo zunanjost postajališča podzemne železnice na Trgu Pavaletskaja. S prizorišča eksplozije so lažje poškodovani prišli sami, hudo ranjene in mrtve pa so odnašali reševalci. Aleksander Jermolov, direktor bolnišnice, je povedal, da imajo bolniki opekline, poškodbe zaradi pritiska ob eksploziji, zlome, poškodbe in bolečine v predelu trebuha in prsnega koša. "Mojega sina ni na seznamu, pa sem bil že v dveh bolnišnicah. Pogrešanih je 40 ljudi, kje je seznam umrlih," se je spraševal eden izmed očetov.
Medtem so se za poostritev varnostnih ukrepov odločili tudi na podzemni železnici v Sankt Peterburgu.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je imela bomba rušilno moč enega kilograma trinitrotoluola oziroma razstreliva TNT, v tunelu pa je ob tem izbruhnil hud požar. Reševalne ekipe so evakuirale okoli 700 potnikov.
Ruski policisti že iščejo moškega srednji let "kavkaškega" izgleda
Policija je že začela z iskanjem domnevnega pomočnika samomorilske napadalke - moškega starega od 30 do 35 let "kavkaškega" izgleda, ki naj bi po izjavah očividca tik pred eksplozijo dejal: "Doživeli bodo praznik." "Osumljenec je star med 30 in 35 let. Nosil je črno usnjeno jakno in črno kapo. Spremljala sta ga dve mladi ženski, stari med 20 in 25 let," je dejal vir na notranjem ministrstvu.
Do predsedniških volitev še šest tednov
Eksplozija se je zgodila le šest tednov pred predsedniškimi volitvami 14. marca, ko naj bi po javnomnenjskih raziskavah sedanjemu predsedniku Vladimirju Putinu prinesle še drugi predsedniški mandat. Putin je napad označil kot dejanje mednarodnega terorizma, mednarodno skupnost pa je pozval k skupnemu boju proti terorizmu. "To je kuga 21. stoletja," je dejal Putin, ki se je prav v času eksplozije pripravljal na sprejem azarbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva.
Ruski predsednik Vladimir Putin je po telefonu poklical ameriškega kolega Busha. Izrazila sta "odločenost, da okrepita napore v boju proti terorističnim grožnjam," je sporočila tiskovna služba iz Kremlja. Ameriški predsednik je ruskemu narodu izrazil tudi sožalje. Že pred tem je ameriški veleposlanik v Moskvi Alexandre Vershbow dejal, da ZDA obsojajo "podlo dejanje", in dodal, da "ni političnega razloga, ki bi lahko upravičil teroristične napade, katerih žrtve so nedolžni civilisti".
Ruski predsednik Vladimir Putin je nekaj ur po samomorilskem napadu za napad obtožil čečenske upornike in njihovega voditelja Aslana Mashadova. Ob tem je poudaril, da bo proti njim vodil vojno brez milosti, in izključil vsakršna pogajanja. Putin je še dodal, da ni naključje, da so se pozivi iz tujih držav k pogovorom s čečenskimi uporniki in napad zgodili skoraj sočasno. "Bilo je več pozivov, da se začnejo pogovori z Mashadovom. To ni prvič, da so se ti pozivi in napad v Rusiji zgodili sočasno," je še dejal Putin. Kot je dodal, ne izključuje možnosti, da se takšna taktika uporablja kot pritisk na šefa države.
Vest o eksploziji je vplivala tudi na ruski finančni trg, saj se je vrednost rublja v primerjavi z dolarjem zmanjšala za 0.3 odstotka.
Tudi za to eksplozijo Čečeni?
Samomorilske bombne napade v Rusiji običajno pripisujejo čečenskim separatistom, ki se borijo za neodvisnost svoje kavkaške domovine.
Rusko prestolnico so v preteklosti pretresli številni samomorilski napadi, za katere naj bi bili odgovorni predvsem čečenski uporniki. Decembra lani se je v bližini Rdečega trga razstrelila samomorilska napadalka in pri tem ubila najmanj pet ljudi, dva samomorilska napadalca pa sta na rock koncertu julija lani sprožila bombo, ki je terjala skupno 16 življenj. Le pet dni kasneje je v neki restavraciji v samem središču Moskve prišlo do poskusa bombnega napada; napadalca so kasneje aretirali in trenutno čaka na sojenje.
Do napada na moskovski podzemni železnici pa je sicer prišlo tudi pred predsedniškimi volitvami junija 1996 - takrat so v eksploziji bombe umrli štirje potniki, več kot deset je bilo ranjenih.
Napad obsodil tudi Drnovšek
Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) Peter Schieder, generalni sekretar SE Walter Schwimmer in komisar SE za človekove pravice Alvaro Gil-Robles so v Strasbourgu obsodili napad in pozvali k ustavitvi političnega nasilja, sorodnikom žrtev, vsem prebivalcem Moskve in ruskim oblastem pa so izrazili sožalje. Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in predsednik Evropske komisije Romano Prodi sta v pismu izrazila solidarnost EU z ruskim narodom. Solana je ruskega zunanjega ministra Ivanova zaprosil, naj ruskemu narodu ter federalnim in moskovskim oblastem v njegovem imenu izrazi iskreno sožalje.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki naj bi prihodnji teden obiskal rusko prestolnico, je obsodil "barbarsko" in "nečloveško teroristično dejanje" ter izrazil sožalje. Madžarski premier Peter Medgyessy je Putinu poslal sožalni telegram, v katerem je napad opisal kot barbarsko in teroristično dejanje, ki ni usmerjeno le proti Rusiji, temveč proti vsem ljudem dobre volje in celotni svetovni skupnosti. Tudi vodja italijanske diplomacije Franco Frattini, ki se mudi na obisku v Moskvi, je izrazil ogorčenje ter poudaril nujnost nadaljevanja boja proti terorizmu na mednarodni ravni.
Tudi predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek je ruskemu predsedniku poslal sožalno brzojavko ter izrazil globoko obžalovanje in ogorčenje nad terorističnim dejanjem. Ob tem je poudaril, da Slovenija najostreje obsoja vse oblike terorizma, za katerega ni in ne more biti nobenega opravičila. Tudi zunanji minister Dimitrij Rupel je ruskemu zunanjemu ministru poslal sožalno pismo. V pismu je Rupel izrazil globoko sožalje ob tragičnem dogodku in ministra Ivanova prosil, da to prenese tudi svojcem preminulih.
Tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Herve Ladsous je napad ostro obsodil in izrazil sožalje ruskim oblastem in družinam umrlih. Sožalje je izrazil tudi poljski zunanji minister Wlodzimier Cimoszewicz. "Ta napad je nov tragični dokaz, da terorizem ne pozna meja. Gre za grožnjo, ki nas vse skrbi in ki jo je treba obsoditi, zato ker je usmerjena proti mednarodni varnosti," je poudaril Cimoszewicz.
