Patten je med srečanjem z Islamijem poudaril, da Evropska unija ne namerava financirati obnove cerkva, hiš in šol, ki so bile porušene ali požgane med nedavnimi nemiri na Kosovu, temveč mora te stroške prevzeti vlada v Prištini. Albanskim voditeljem na Kosovu je Patten ob tej priložnosti sporočil, da morajo dokazati, da želijo obračunati z vsemi skrajneži in propagando.
"Evropska unija in mednarodna skupnost sta se pred petimi leti podali v boj, da rešita Albance pred etničnim čiščenjem, sedaj pa moramo pred tem zaščititi Srbe. S tem namenom je mednarodna skupnost na Kosovu potrošila več kot dve milijardi evrov, od tega pa je več kot 60 odstotkov prispevala EU," je pojasnil Patten, ki je v sredo tudi sam obiskal Prištino.
Vodja albanske diplomacije pa je dejal, da je vlada v Tirani pripravljena nameniti določena sredstva Kosovu, obenem pa poudaril, da tamkajšnji problemi slonijo na več dejstvih.
Beograd pripravlja dokument o novi teritorialni organizaciji Kosova
Zunanji minister SČG Goran Svilanović je povedal, da njegovo ministrstvo in srbska vlada pripravljata listino o novi teritorialni organizaciji Kosova, ki ga bosta poslala Združenim narodom. Svilanović je poudaril, da listina o Kosovu ne pomeni reševanja statusa pokrajine in da je z novo teritorialno organizacijo mišljeno le to, da bi imele lokalne oblasti pristojnosti na področju izobraževanja, zdravstva ter pri nekaterih drugih življenjskih vprašanjih s tem, da bi bile del strukture oblasti na Kosovu. Po njegovih navedbah bi se ljudje tako počutili bolj varni, saj bi v krajih, kjer živijo, imeli v določeni meri neposreden vpliv na oblast.
Drašković vztraja pri kantonizaciji pokrajine
Različne zamisli o novi teritorialni preureditvi Kosova so po nedavnih krvavih neredih sicer osrednja tema pri vodilnih srbskih politikih in pravnih strokovnjakih; oglasil se je tudi vodja Srbskega gibanja za prenovo (SPO) Vuk Drašković, ki je povedal, da bo vztrajal pri kantonizaciji pokrajine.
Drašković, ki naj bi kmalu zamenjal Svilanovića na položaju zunanjega ministra državne skupnosti SČG, pa je za današnjo izdajo beograjskega dnevnika Večernje novosti povedal, da nasprotuje decentralizaciji Kosova in da bo vztrajal pri njegovi kantonizaciji, za katero naj bi se zavzemal že skoraj petnajst let. Kot je zatrdil, decentralizacija, ki je sedaj povsem sprejemljiva za Bruselj in Washington, kosovskih Srbom ne zagotavlja varnosti. Drašković je tudi ponovil, da se bo odkrito, odločno in neizprosno zavzemal tudi za vrnitev toliko pripadnikov srbske vojske in policije na Kosovo, kolikor bo potrebno za varnost Srbov.
Zamisel o kantonizaciji Kosova je prve dni marca letos oživel Vojislav Koštunica, ko je bil še v funkciji mandatarja srbske vlade oziroma ko je v parlamentu Srbije predstavil program in sestavo svojega kabineta. Tedaj je izpostavil, da bo reševanje statusa Kosova eno od najbolj pomembnih vprašanj prihodnje vlade in da je varstvo srbske skupnosti v pokrajini mogoče zagotoviti s teritorialno avtonomijo oziroma s kantonizacijo.
