Renzi odstopil: Potrjujem 'ne' vladanju s skrajneži. Svojega mnenja nismo spremenili

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji je jasen zmagovalec desnosredinsko zavezništvo nekdanjega premierja Silvia Berlusconija, a s skupno približno 37 odstotki podpore ni osvojilo absolutne večine.

Populistično Gibanje pet zvezd, ki se je v volitve podalo brez koalicijskega zaveznika, je po skoraj vseh preštetih glasovnicah v senatu osvojilo 32,1 odstotka podpore, v spodnjem domu parlamenta pa 32,6 odstotka. S tem je najmočnejša posamična parlamentarna stranka, medtem ko je največji poraz utrpela Demokratska stranka.

A medtem ko je Gibanje pet zvezd največji uspeh zabeležilo na jugu države, se je na severu najbolje odrezalo desnosredinsko zavezništvo, znotraj katerega je stranka Liga Mattea Salvinija premagala Berlusconijevo Naprej Italijo. Prvi je v poslanski zbornici pripadlo 17,4 odstotka glasov, drugi pa 14 odstotkov.

V senatu je zavezništvo osvojilo 37,5 odstotka glasov, v poslanski zbornici pa 37,1 odstotka glasov. Po mnenju številnih se je Italija tako jasno razdelila na dva dela, sever in jug.

Desnosredinski blok bo tako postal najmočnejše zavezništvo v zgornjem domu parlamenta, poroča italijanska radiotelevizija Rai.

Renzi zaradi poraza na volitvah odstopil z mesta vodje stranke

Trenutno vladajoča Demokratska stranka (PD) nekdanjega premierja Mattea Renzija je glede na uradne začasne izide v senatu osvojila le 19,2 odstotka glasov, v poslanski zbornici pa 18,7. V prvem naj bi zasedla med 42 in 54 sedežev, v drugi pa med 107 in 127. To je sicer zgodovinski poraz za stranko, iz katere prihaja tudi sedanji premier Paolo Gentiloni.

Matteo Renzi se je ob tem odločil odstopiti s položaja predsednika stranke. Njegov tiskovni predstavnik Marco Agnoletti je dejal, da ne ve ničesar o šefovih načrtih za odstop. Renzi je svoj odstop potrdil na tiskovni konferenci v Rimu.

Kot je poudaril, mora PD po nedeljskem porazu obrniti novo stran, on pa ob tem "očitno" ne more ostati na čelu stranke. Zatrdil je še, da PD odhaja v opozicijo, saj niso pripravljeni sodelovati s populističnimi silami. "Potrjujem 'ne' vladanju s skrajneži. Svojega mnenja nismo spremenili," je bil jasen Renzi.

Vodenje stranke bo do izvedbe kongresa, ki naj bi ga sklicali po konstituiranju novega parlamenta v Rimu, prevzel sedanji predsednik PD Matteo Orfini, je pojasnil Renzi.

Celotno levosredinsko zavezništvo naj bi sicer dobilo 23,4 odstotka glasov. Časnik L'Espresso ob tem piše, da so volitve prinesle "najtemnejšo uro za italijansko levico".

Vodja poslanske skupine PD v poslanski zbornici Ettore Rosato pa po volilnem porazu svojo stranko vidi v opoziciji. "Izidi vzporednih volitev so se v zgodovini izkazali za elastične, a če bo to končni izid, potem je jasno, da je to za nas negativno in da bomo šli v opozicijo," je dejal.

Salvini: Imam pravico in dolžnost oblikovati vlado

Vodja desničarske Lige Matteo Salvini je z izidi zelo zadovoljen. "Moja prva beseda je hvala," je tvitnil 44-letni Milančan. Na novinarski konferenci v Milanu pa je nato poudaril, da so Italijani Ligi dali mandat, da državo "osvobodi negotovosti in nestabilnosti". "Imam pravico in dolžnost oblikovati vlado," je izpostavil Salvini.

"O Italijanih odločajo Italijani," je poudaril Salvini. "Ne Berlin ne Pariz ne Bruselj ne finančni trgi," je dodal.

Liga je na nedeljskih volitvah sicer prvič nastopila kot stranka vseh Italijanov, ne le tistih na severu države. Salvini je rezultat volitev označil za "nenavadno zmago, ki nas navdaja s ponosom, veseljem in odgovornostjo".

"Sem in ostajam populist," je še dejal Salvini, ki je s slogani proti nezakonitemu priseljevanju, Bruslju, evru, bankirjem in lobistom oživil Severno ligo, ki so jo po škandalu s poneverbami denarja leta 2012 številni razglasili za mrtvo.

Liga je na volitvah postala tudi najmočnejša stranka v desnosredinskem zavezništvu. Zadovoljstvo z rezultatom volitev so sicer izrazili tudi v Naprej Italiji. "Po petih letih levosredinske vlade je za Italijane najboljša alternativa desnosredinsko zavezništvo," je stranka zapisala v sporočilu za javnost.

Salvini je sicer že izključil možnost, da bi skušal oblikovati vladajočo koalicijo s populističnim Gibanjem pet zvezd.

Gibanje pet zvezd, ki se je v volitve podalo brez koalicijskega zaveznika, naj bi tako po vzporednih volitvah kot tudi po projekcijah za spodnji dom parlamenta dobilo 32,5 odstotka glasov in tako postalo najmočnejša posamična stranka v parlamentu. Glede na projekcije televizije La7 je stranka v senatu osvojila 33,6 odstotka podpore, nima pa zadostne večine za samostojno oblikovanje vlade.

V 630-članski poslanski zbornici se tako stranki glede na projekcije, ki temeljijo na delnih uradnih izidih – preštetih je približno tri četrtine glasov – obeta med 216 in 236 sedežev, v 315-članskem senatu pa med 102 in 122.

Predstavnik stranke Alessandro Di Battista je poudaril, da gre za zgodovinski izid za gibanje. "Vsi se bodo morali pogajati z nami," je poudaril.

Premierski kandidat Gibanja pet zvezd Luigi Di Maio pa bi glede na izid parlamentarnih volitev rad prevzel odgovornost sestavljanja nove vlade. "Smo absolutni zmagovalci," je dejal na novinarski konferenci v Rimu in dodal, da so pripravljeni na dialog z vsemi političnimi silami.

Populistična stranka komika Beppeja Grilla je sicer pred volitvami poudarjala, da se ne bo povezovala s starimi političnimi silami.

A 31-letni Di Maio je nato pokazal odprtost za sklepanje morebitnih koalicij. "Odprti smo za vse politične sile," je poudaril. Politična pogajanja bi se po njegovih besedah vrtela okrog skupnega programa, zadevala pa zlasti boj proti brezposelnosti, družbenemu izključevanju, krepitvi gospodarske rasti in varnosti.

"Imamo odgovornost Italiji dati vlado. Imamo zgodovinsko priložnost poiskati konkretne rešitve za probleme, ki Italijo pestijo že 30 let," je dejal. "Danes se začenja tretja republika in to bo republika italijanskih državljanov," je še napovedal.

Absolutne večine ni dosegla nobena stranka

Glede na izide vzporednih volitev nobena stranka ali zavezništvo tako nima večine v nobenem od domov parlamenta. Za absolutno večino stranka ali zavezništvo potrebuje najmanj 316 od 630 sedežev v poslanski zbornici in najmanj 158 od 315 sedežev v senatu.

Desnosredinsko zavezništvo in PD sta sicer že pred volitvami izključila možnost sodelovanja v veliki koaliciji, prav tako je populistično Gibanje pet zvezd napovedalo, da se ne bo povezovalo s starimi političnimi silami.

Končni uradni izidi naj bi bili znani šele čez več ur. Novi parlament se bo po napovedih prvič sestal 23. marca.

Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva se je volitev udeležilo 72 odstotkov od skupno 46 milijonov volilnih upravičencev.

Zamejska Slovenka Tatjana Rojc izvoljena v senat v Rimu

Zamejska Slovenka Tatjana Rojc je bila na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Italiji izvoljena v senat. Slovenska manjšina bo tako tudi v prihodnje imela svojo predstavnico v Rimu.

Literarna teoretičarka Rojčeva je v Furlaniji - Julijski krajini kandidirala na proporcionalnem delu na listi Demokratske stranke za senat. Ker je bila na listi na drugem mestu za novinarjem Tommasom Cernom, ki je bil izvoljen v Milanu, je bila Rojčeva izvoljena kljub zgodovinskemu porazu socialdemokratov.

Izid volitev je po njenih besedah zelo zaskrbljujoč, ker so zmagale izrazito protievropske sile, ki nasprotujejo solidarnosti, tudi do prišlekov, in se zavzemajo za zaprtje meja. "Jasno je, da gre za glas protesta, a brez predlogov, kako naprej," je dejala.

"Za nas je pomembno, da smo ohranili svojega predstavnika," je poudarila Rojčeva, ki se boji, da bo njeno delo oteženo, ker bo Demokratska stranka, kot kaže, v opoziciji. Je pa zadovoljna, da je bil v senat izvoljen tudi Cerno, ki po njenih besedah pozna problematiko slovenske manjšine v Italiji in bo velik zaveznik. Veseli jo tudi, da bodo v senatu še štirje predstavniki nemške narodne skupnosti in en Francoz, kar pomeni, da bodo ta zavezništva zdaj še pomembnejša.

Med nalogami, ki jo čakajo kot senatorko, je izpostavila, da se bo treba začeti dogovarjati o zajamčenem predstavniku slovenske manjšine v parlamentu. Kot je pojasnila, se je slovenska skupnost na vsakih volitvah morala močno potruditi, da je dobila svojega predstavnika. Glede tega ne bo zadostovalo le delo v parlamentu temveč bo nujen tudi razmislek v manjšini, je prepričana. Treba se bo usesti skupaj s pravniki, ki bodo lahko svetovali, kakšne so možnosti, da v volilnem zakonu pridejo do popravka, ki bi olajšal izvolitev slovenskega kandidata, tudi zato, ker to predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino.

Sicer pa jo, kot je dejala, čakajo še nekatera odprta vprašanja, povezana z nadgradnjo zaščitnega zakona iz leta 2001, ki je po njenem nekoliko zastarel. Med drugim gre za vprašanja šolstva, glasbenega šolstva in vračanja nepremičnin narodni skupnosti, je pojasnila.

Ostalih pet Slovencev, ki so kandidirali na drugih listah, ni prišlo v parlament. Na listah stranke Svobodni in enakopravni sta kandidirala Paolo Vizintin in Fabrizio Dorbolo, na listi stranke Skupaj Giuseppe Prašel in Franco Strain, na listi stranke Oblast ljudstvu pa Enrico Robazza.

Trenutno je edina predstavnica slovenske manjšine v parlamentu v Rimu senatorka iz Demokratske stranke Tamara Blažina.

Erjavec upa, da so volitve v Italiji dober signal za slovensko narodno skupnost

Vodja slovenske diplomacije, minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec ocenil, da se je pojavil "trend, da zmagujejo desno usmerjene politične stranke oziroma stranke, ki nimajo nobenega programa, ki niti ne želijo sodelovati v vladi, kar bo zagotovo povzročilo težko politično situacijo in bo zanimivo spremljati, kako bo prišlo do oblikovanja italijanske vlade".

Dodal je, da ima slovenska narodna manjšina v Italiji po zopet svojega predstavnika v Rimu. Dejal je še, da je ministrstvo za zunanje zadeve ob času spremembe volilnega sistema v Italiji zelo intenzivno sodelovalo tako s slovensko manjšino v Italiji kot z italijanskimi oblastmi pri usklajevanju "nekaterih zadev v zvezi z volilno zakonodajo, ki bi omogočala lažjo izvolitev predstavnika slovenske narodne manjšine" v italijanski parlament.