
V Bruslju poteka zasedanje finančnih ministrov evroskupine, ki se ji je prvič pridružil tudi novi grški minister Janis Varufakis. Ta ji bo predstavil ambicije in načrte nove grške vlade, je ob prihodu na izredni sestanek v Bruslju povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. To bo šele začetek pogovorov, rezultatov danes ne bo, je poudaril.
Pred zasedanjem je izpostavil, da je izhodišče za pogovore obstoječi program, ter izrazil upanje, da bo Grčija ostala na poti reform, saj so se te doslej izplačale. Grških predlogov ni želel komentirati, češ da morajo najprej slišati, kaj bo povedal novi grški finančni minister.
Že včeraj pa je izrazil "izjemno pripravljenost" na rešitev, a obenem znova opozoril, da gre financiranje z roko v roki z zahtevami in pogoji.
Odločilen bo sestanek prihodnji ponedeljek
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici pa je dejal, da je sedanji program pomoči okvir in podlaga za pogovore o nadaljnjem sodelovanju z Grčijo. Ocenil je, da obstaja skupna volja za dogovor, a izpostavil, da bo to prva izmenjava mnenj in šele začetek procesa.
Da želi Evropska komisija dogovor v okviru sedanjega programa, ki ostaja sidro, kompas in referenca, je Moscovici v minulih dneh že večkrat poudaril. Nedavno je opozoril tudi na to, da se grška vlada mora zavedati, da so volivci tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji, na Finskem in v Sloveniji. Odločilen bo redni sestanek evroskupine prihodnji ponedeljek, časa je malo, še izpostavlja evropski komisar.
Pri 70 odstotkih dolga bi spoštovali dosedanji dogovor
Varufakis bo predstavil predloge za kompromis o nadaljnji finančni pomoči državi v zameno za takšen reformni načrt, ki bi za Grke pomenil prelom z dosedanjo, po njihovem prepričanju strupeno fiskalno disciplino in avtoritarno trojko.
Po virih na grškem finančnem ministrstvu naj bi jim predstavil premostitveni program, ki bi omogočil pokritje proračunskih potreb vlade, dokler ne bo izpogajala pogojev izplačila dolga z mednarodnimi posojilodajalci, ki bi začeli veljati 1. septembra.

Grčija naj bi želela na novo izpogajati pogoje odplačila 30 odstotkov dolga, medtem ko bi pri 70 odstotkih upoštevala dosedanji dogovor. Partnerjem naj bi Atene ponudile deset novih reform. Predlagala naj bi tudi znižanje ciljnih vrednosti primarnega proračunskega presežka s treh na 1,5 odstotka BDP in zmanjšanje dolžniškega bremena z zamenjavo obveznic.
Ciprasova vlada dobila potrdilo
Sicer pa je v noči na sredo grški parlament je izglasoval zaupnico grški vladi pod vodstvom Ciprasa. Za vlado je glasovalo 162 poslancev, 137 jih je bilo proti, en poslanec je bil odstoten. Cipras je sicer obljubil, da bo izpolnil vse obljube, ki jih je njegova Siriza dala pred volitvami.
Cipras je v nedeljo v predstavitvi programa vlade obljubil, da bo izpolnil vse obljube, ki jih je njegova Siriza dala pred volitvami. Ob tem je zatrdil, da Grčija ne bo prosila za podaljšanje evropskega dela progama mednarodne finančne pomoči, ki se izteče konec februarja, temveč bo zahtevala premostitveni posojilni program, dokler se ne doseže nov celovit dogovor o sanaciji dolgov.
Kot prioriteto svoje vlade je izpostavil blaženje posledic strogih varčevalnih ukrepov v zadnjih letih, ki so v državi povzročili humanitarno krizo. Med drugim je obljubil brezplačno hrano in elektriko za tiste, ki so trpeli zaradi varčevanja. Do leta 2016 pa naj bi minimalno plačo, ki sedaj znaša okoli 580 evrov bruto, zvišali na 750 evrov bruto.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.