Vajgl: Novi osnutek podnebnega sporazuma je premalo ambiciozen

"Sedaj smo na križišču," je glede danes objavljenega vmesnega osnutka novega globalnega podnebnega sporazuma opozoril direktor Climate Action Network Europe Wendel Trio. Pojasnil je, da ena pot vodi v smer močnega sporazuma, ki bo v prihodnjih letih omogočil nadgradnjo, druga pot pa v minimalističen sporazum, ki bo le malo prispeval k boju proti podnebnim spremembam.

"Če želimo vsebinski dogovor, mora EU okrepiti svoja prizadevanja," je menil ob tem. "Če želi EU igrati vodilno vlogo, mora to sedaj pokazati."

"Ni več časa za obljube, za skrivanje. EU lahko napravi razliko," se je strinjal Stefan Krug iz nemškega Greenpeacea. Stara celina bi se po njegovem morala odločno zavzeti za ambiciozni dolgoročni cilj sporazuma, pa tudi za ustrezen mehanizem, ki nam bo omogočil, da dvig globalne temperature ne bo presegel dveh stopinj Celzija.

"Če želimo uresničiti ta cilj, potrebujemo prvi pregled napredka še pred letom 2020," je poudaril Krug. Močen signal bi EU poslala tudi s tem, da bi v tem obdobju okrepila lastne ambicije.

Söderberg pa se je osredotočil predvsem na vprašanje financiranja in izpostavil, da je to vprašanje za nevladne organizacije izredno pomembno. EU je danes poročala o dialogu s skupino 79 afriških, karibskih in pacifiških držav, s katerimi se strinja, da v Parizu potrebujemo ambiciozen in zavezujoč sporazum. A od besed je treba preiti k dejanjem.

"Po letu 2020 bo podnebno financiranje treba krepiti - potrebe se bodo povečale," je spomnil Söderberg. "EU bo morala državam v razvoju ponuditi več in možnosti se ponujajo pri finančni pomoči, zavzemanju za 1,5 stopinje Celzija ali pri vprašanju izgub in škode," je izpostavil.

Nov osnutek podnebne pogodbe

Na podnebni konferenci v Parizu so zgodaj dopoldne objavili nov osnutek globalnega podnebnega dogovora. Osnutek, ki so ga iz 43 strani skrajšali na 29 ter odstranili 75 odstotkov spornih točk, bo osnova za zaključno delo zunanjih in okoljskih ministrov. Nov podnebni sporazum naj bi svet dobil v petek popoldne.

Osnutek je še vedno poln nedorečenih točk, v celoti pa je dostopen na spodnji povezavi:

Draft Paris Outcome here https://t.co/9Yjuhju8J5. #COP21 pic.twitter.com/86TkefgKTn

— UN Climate Action (@UNFCCC) December 9, 2015

Predstavniki 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) se v Parizu že drugi teden pogajajo o novem globalnem podnebnem sporazumu. Ta naj bi omejil dvig globalne temperature, s čimer bi se svet izognil katastrofalnim poplavam, sušam, nevihtam in dvigu morske gladine.

V začetku tega tedna so vajeti v roke prevzeli zunanji in okoljski ministri, danes objavljeni osnutek pa je prvi oprijemljivi rezultat njihovega dela. Vendar pa naporov s tem še nikakor ni konec, saj številna ključna vprašanja še ostajajo odprta.

Pogajanja se bodo nadaljevala popoldne, zvečer in do četrtka, francosko predsedstvo konferenci pa računa na formalno sprejetje novega globalnega podnebnega sporazuma v petek ob 18. uri.

Vajgl: Novi osnutek premalo ambiciozen

Novi osnutek pariškega podnebnega sporazuma je premalo ambiciozen, je dejal namestnik generalne direktorice direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. V naslednjih dneh bo tako treba še precej stvari popraviti. "Nov osnutek je nekoliko krajši, kot so bili predhodni, a v vseh bistvenih vprašanjih še vedno vsebuje veliko odprtih opcij," je besedilo po koordinaciji EU komentiral Vajgl.

Nekatere odprte stvari osnutek skuša zapirati, a "na žalost pri veliko vprašanjih v smeri najmanjšega možnega skupnega imenovalca", opaža Vajgl. Tekst je tako po širši oceni EU premalo ambiciozen.

Intenzivna pogajanja se tako nadaljujejo. "Zagotovo bo še mogoče veliko narediti in marsikaj popraviti," je ocenil sogovornik. O samem nadaljnjem scenariju dela bodo pogajalci sicer več izvedeli na večernem zasedanju pariškega odbora.

A glede na stanje evropski pogajalci ocenjujejo, da bo verjetno potreben vsaj še en predlog s strani predsedstva, ki bi ga lahko ponesli v končna pogajanja. "Na osnovi tega osnutka bi težko zaključili pogajanja na način, da bi bile vse strani zadovoljne," je povedal Vajgl.

'Napredek je, a uspeh ni zagotovljen'

Predstavniki nevladnih organizacij, združenih v mrežo Climate Action Network, v novem osnutku vidijo napredek, vendar uspeh ni zagotovljen. "Imamo elemente za močan dogovor, pa tudi elemente za šibek dogovor. Ministri morajo sprejeti odločitve in upamo, da bodo sprejeli prave," je novinarjem v Parizu povedala Kaisa Kosonen iz Greenpeacea.

"Glede napredka smo lahko zmerno in pogojno optimistični," je podobno menil Michael Brune iz organizacije Sierra Club. "Pri nekaterih vprašanjih se kaže nekaj pomembnega napredka, druga pa so še odprta," je komentiral Sven Harmeling iz organizacije Care.

'Voditelji naj se soočijo z realnostjo'

Glede vprašanja omejitve porasta globalne temperature do konca stoletja se je razprava očitno premaknila bolj v smer upoštevanja 1,5 stopinje Celzija, je ocenila Kosonenenova. Vendar pa je manj jasno besedišče glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Kosonenova je zato voditelje pozvala, naj se soočijo z realnostjo in zagotovijo, da bo besedišče glede zmanjševanja izpustov v skladu s ciljem, ki ga bodo postavili glede segrevanja ozračja.

Pri vprašanju financiranja je Celine Charveriat iz Oxfama dejala, da je odprtih opcij in oklepajev še veliko, dobra novica pa je, da so tudi nekatere zelo dobre opcije še vedno na mizi. Videti je tudi, da so se države zbližale glede vprašanja, kdo bi moral prispevati k podnebnemu financiranju - dogovor naj bi šel v smeri, ki bi to odgovornost pripisal razvitim državam, države v razvoju pa bi lahko prispevale le prostovoljno, če bi to želele.

Pri delu, ki se nanaša na prilagajanje na podnebne spremembe, je odprtih opcij le še nekaj. Med drugim bodo morale države še dogovoriti, kdo bo v prihodnje upravičen do prejemanja podnebne pomoči.

V besedilu je tudi člen o izgubah in škodi, vendar je tekst enak kot v soboto, kar kaže na zahtevnost tega vprašanja. Harmeling je tako povedal, da ni jasno, ali je to dejansko besedilo, na katerega bi države lahko z nekaj dodatnega dela pristale, ali pa ga je francosko predsedstvo vključilo le z namenom spodbuditi nadaljnje iskanje konsenza.

Kerry napovedal podvojitev pomoči za prilagajanje na podnebne spremembe

Ameriški državni sekretar John Kerry je na novinarski konferenci v Parizu danes znova pozval k sprejemu ambicioznega in delujočega globalnega podnebnega sporazuma. Poudaril je, da se ZDA zavedajo svoje odgovornosti, in napovedal podvojitev ameriških sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe do leta 2020.

Kerry ni navedel konkretne vsote, tiskovne agencije pa navajajo, da gre za zvišanje z okoli 430 milijonov v letu 2014 na več kot 800 milijonov dolarjev. "Ostajamo absolutno predani" cilju iz Koebenhavna, kjer so razvite države obljubile 100 milijard dolarjev letno revnim državam za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in uvajanje zelenih tehnologij, je poudaril ameriški državni sekretar.

Ob tem pa je poudaril tudi pomen zasebnih sredstev, ki bodo zagotovo sledila jasnemu signalu držav, da je prihodnost transformacija globalnega gospodarstva. "Zelena tehnologija je ena največjih gospodarskih priložnosti," je menil.

"Odločeni smo, da nam v Parizu uspe," je Kerry dejal glede pogajanj o novem sporazumu. Zagon za dosego sporazuma, kot smo mu priča v Parizu, po njegovem mnenju še nikoli ni bil tako močan.

'Ljudje menijo, da se bo presežna voda enostavno prelila čez robove ravne zemeljske ploskve'

Kerry se je posmehnil tistim, ki kljub prepričljivim znanstvenim dokazom še vedno ne verjamejo v podnebne spremembe. Ti ljudje so "tako brez stika z znanostjo, da verjamejo, da naraščajoče gladine morja niso pomembne, saj se bo presežna voda enostavno prelila čez robove ravne zemeljske ploskve," je bil oster.

"Ni ti treba biti znanstvenik, da vidiš, da se naš planet že spreminja," je posvaril ameriški državni sekretar. "Kar je bilo včasih ekstremno vreme, je nova normalnost."

Kerry je priznal, da v Parizu prihaja do težkih odločitev in kompleksnih razprav. "A v tem trenutku, v tej situaciji Pariza ne smemo zapustiti brez ambicioznega, vključujočega in trajnega sporazuma."

Zavzel se je za ambiciozni sporazum, ki bo vodil v postopno transformacijo globalnega gospodarstva. Dogovor mora biti prilagodljiv, je dodal in zagotovil, da ZDA spoštujejo različne okoliščine različnih držav ter dejstvo, da se dejavniki vsako leto spreminjajo.

'Nobena država ne more končati pri tem, da stori nič '

"Recept univerzalne velikosti za vse ne deluje," je poudaril in zagotovil, da smo se te lekcije iz preteklosti že naučili. Kerry je zagotovil, da ne želi iti v smeri kazni in ustrahovanja. "Potrebujemo pa nadzor. Nobena država ne more končati pri tem, da stori nič ali skoraj nič. Vsak mora storiti vse, kar je v njegovi moči," je pojasnil.

Sporazum mora poudariti tudi pomen prilagajanja na posledice podnebnih sprememb in krepitve obrambe pred njihovimi učinki. Nekaterih sprememb ni več mogoče ustaviti, zato mora svet povečati mobilizacijo podnebnih financ, tako javnih kot zasebnih. "Razvite države, tudi ZDA, morajo igrati vodilno vlogo pri tem," je poudaril in še zagotovil, da najranljivejših držav ne bodo pustili samih.