Okvir dela določi vsaka država zase. Poznavalci pravijo, da je bil prav to skrivni recept za uspeh pariških pogajanj, ki bo – upajo – lani sprejet sporazum rešil pred usodo Kjotskega protokola. A slaba stran je, da vsaj za zdaj nič ne kaže, da bi bili načrti dovolj ambiciozni. Tako je analiza Programa ZN za okolje (Unep) pokazala, da bi morali napore zvišati za četrtino, če bi želeli doseči pariške cilje. Trenutno smo na poti k približno štiri stopinje toplejšemu svetu, če države izpolnijo svoje lastne cilje, pa naj bi dvig temperature še vedno presegel tri stopinje Celzija, ugotavljajo okoljski strokovnjaki pri ZN.
Zato čaka pogajalce v Maroku težko delo. Njihova naloga je ohraniti zalet, ki ga je boj proti podnebnim spremembam dobil lani v Parizu. Ob tem morajo poskrbeti, da bodo cilji dovolj ambiciozni, saj bo zemlja v nasprotnem primeru postala precej manj gostoljubna, kot je. Dvig morske gladine, ki grozi z izbrisom mest in tudi celotnih držav, je le ena od morebitnih groženj. Potem so tu neurja, kakršnih nismo vajeni, pa suše, izguba obdelovalne zemlje, boj za pitno vodo in – posledica vsega tega – milijoni podnebnih beguncev, če naštejemo le najbolj pereče probleme.
Poleg tega, da morajo biti cilji ambiciozni, morajo biti tudi konkretni. Pariz je namreč le določil cilj, Marakeš pa mora tlakovati pot do njega.
Da bi ga dosegli, bo moral svoje prispevati vsak od nas, samo politične in gospodarske zaveze namreč tokrat ne bodo dovolj, je pred dnevi poudarila izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja Patricia Espinosa. "Sporazum postavlja temelje spremembam, ki nas bodo vodile k popolnoma drugačnemu svetu, kot ga poznamo zdaj," je dejala. Pariški dogovor je namreč poziv k uvajanju inovativne tehnologije, k iskanju novih načinov za zadostitev potrebam po energiji, pa tudi za proizvajanje hrane, brzdanje porabe in omejevanje količin odpadkov.
Konferenco v Marakešu bodo pomembno zaznamovale ameriške predsedniške volitve. Republikanski kandidat Donald Trump je namreč napovedal, da se bodo ZDA v primeru njegove zmage umaknile iz pariškega podnebnega sporazuma, to pa bi pomembno vplivalo tudi na pripravljenost preostalih držav na resnejše spremembe.
Izjemno pomemben mednarodni dosežek
Omejitvam navkljub je pariški podnebni dogovor pomenil izjemen mejnik. Gre za sporazum, ki prvič v zgodovini pri dosegi istega cilja združuje tako razvite države kot države v razvoju. V veljavo je stopil presenetljivo hitro, v manj kot letu dni. V tem času so ga ratificirale države, ki skupaj proizvedejo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ratificirali sta ga tudi že dve največji onesnaževalki, Kitajska in ZDA. Svojo ratifikacijo je dodala tudi EU, čeprav nekatere njene članice, tudi Slovenijo, ta korak še čaka.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.