FOTO in VIDEO: Protestniki v Parizu v policiste metali kamenje in zažigali avtomobile

dragi ljudje tudi služba danes ti ne pomaga, vse več je revnih zaposlenih , namesto dostojnega dela, statistike o revščini me pa nič ne preseenečajo tudi v opevani nemčiji ne tudi tam ni tako kot je nekoč bilo

Samo revolucija nas reši!!!!

Potem se pa vprašajte zakaj ima Francija tako visoko brezposelnost. Rigidni trg delovne sile nikjer ne dela, deregulacija je potrebna. Če pa mislite da se boste znebili prekarnih služb, to je part-time, sezonskih, pa na pogodbo..., potem pa nikoli niste imeli svoje podjetje. Garantirana služba, pa osem ur na dan, pa mesec počitnic, pa polno praznikov..., vse to je polomija za ekonomijo. Ej, odpustnina pa more biti uzakonjena, pa podpora za brezposelnost tudi, to imata še Amerika in Kanada, $400 na teden za brezposelnost, v Ameriki so imeli to še za 99 tednov.

Mit 7: Svoboden trg lahko konča lakoto Razmišljanje v smeri »trg je dober, država je slaba« ne more odpraviti vzrokov za lakoto. Ta dogmatična izjava nas zavede, da družba lahko izbere med enim in drugim, kajti dejstvo je, da vsaka ekonomija na Zemlji kombinira samostojno delovanje trga in državno regulacijo. Velika tržna učinkovitost lahko deluje v smeri odprave lakote samo, če se kupna moč enakomerneje porazdeli med vse prebivalce planeta. Država mora odigrati svojo življenjsko pomembno vlogo nasproti tendencam ekonomske koncentracije, s primerno davčno politiko, z ugodnimi krediti in agrarno reformo, da pospeši enakomernejšo porazdelitev kupne moči v korist revnim prebivalcem. Zdajšnji trendi privatizacije, liberalizacije in deregulacije trga niso pravi odgovori v tej smeri. Mit 8: Odgovor je svobodna trgovina Formula spodbujanja svobodne trgovine dokazuje njeno neuspešnost pri zmanjševanju lakote. V večjem delu nerazvitega sveta se je izvoz povečal, medtem ko se število lačnih ni nič spremenilo, ampak se je celo povečalo. Primer je Brazilija, kjer se je izvoz soje povečal – kot hrana za Japonce in kot krma za evropsko živino – medtem ko se je lakota v državi razširila iz ene tretjine na dve tretjini celotnega prebivalstva. V državah, kjer je večina prebivalstva preveč revna, da bi kupila hrano, pridelano v lastni državi, se proizvajalci usmerijo na tuje, bolj donosne trge. Trgovinski sporazumi, kot sta NAFTA (North Atlantic Free Trade Agreement) in GATT (General Agreement on Tariffs and Trade), zapletajo delovne ljudi različnih držav v »tekmo, ki pelje proti dnu«. Le-ta temelji na neusmiljeni konkurenci, ki zahteva vedno nižje plače brez primerne zdravstvene zaščite ali brez minimalnih standardov zaščite okolja. Primer sta ZDA in Mehika, ki sta od začetka veljave zgoraj omenjenih sporazumov izgubili 250.000 delovnih mest v ZDA in 2 milijona v Mehiki, lakota pa se je v obeh državah še povečala.

Neoliberalni kapitalizem je s tajnimi trgovinskimi sporazumi, kot so TTIP, TISA in CETA, kjer se mimo nas odloča o naši sedanjosti in prihodnosti, dosegel svoj novi vrhunec na brezsramni koračnici profita. Kapitalizem je zmožen najbolj perfidne oblike nadzora napredne misli in psihološke manipulacije ter izčrpavanja, bolj kot vsi sistemi v zgodovini. Če so morali v prvi polovici 19. stol evropski državni aparati vstajo dušiti s cenzuro tiska ter prepovedjo političnega delovanja in združevanj, kapitalizmu še tega ni treba: njegova varovalka je vgrajena že v sam sistem, v imperativ ekonomskega nasilja. Stanje kolektivne zavesti in planeta zahteva, da nemudoma pretrgamo s to nepravo, slepo smerjo razvoja! Posledice takega sistema so v tem, da je človek le še potrošna roba, blago, stroj oz. objekt na  t. i. »svobodnem trgu«. Kapitalizem načrtno proizvaja in hkrati potrebuje nesrečne ljudi, da lahko na njihovi nesreči in bolezni služi dobičke peščica bogate elite. Njegovi zavržni načini, vključno s tajnimi sporazumi, gredo v smislu njegove notranje logike zasledovanja dobička preko trupel in ekspanzije kapitala vse do dna. Psihopatija izkoriščevalske elite, kot dodatni dejavnik, ki se nacepi na sistemsko logiko kapitalizma kot glavni problem, pa je zelo sorodna diagnozi iz psihiatrije, kjer gre za pomanjkanje empatije, sočutja, vesti, krivde in tudi odgovornosti do vseh živih bitij na planetu ter do planeta samega.

Sedanji kapitalizem je forma, ki mora izginiti z obličja zemlje. Ves politično-ekonomski sistem je tako »gnil«, da je danes legitimno zgolj maksimiziranje profita, humanistični cilji pa se še hlinijo ne več. Včasih se je vsaj govorilo o človeški blaginji, o izboljšanju življenja, pa četudi je bila v ozadju ali kapitalistična produkcija ali kakšna druga oblika eksploatacije. Danes je v ospredju le kapital, dobiček. Tudi demokracije je postala samo forma, še več, tudi počen finančni balon je le oblika novega prerazdeljevanje bogastva. Finančna kriza ni samo eksces, napaka v sistemu? Seveda ni. Realnega bogastva je bilo pred krizo, kakor trdijo nekateri ekonomisti, tretjino ali celo šestino manj od tistega, kar je bilo predstavljeno kot nekaj s finančno vrednostjo. Primerjajte to z otroško igro s kartami Črni Peter. V rokah držite šest kart, pet od tega je črnih Petrov, ena karta ni. Večina soigralcev bo na koncu imela v roki samo črnega Petra, realno karto, realno bogastvo bo dobil le eden. Kriza ni posledica izrednih okoliščin, počil je balon finančnih produktov, balon umetne megle, vse, kar se dogaja danes, je le boj za realno bogastvo, ki je še ostalo. A mi smo med tistimi, ki bomo v rokah držali črne Petre, zlasti mladi, ki bodo še dolgo »uživali« plodove novega prerazdeljevanja.

Ekonomske zakonitosti bodo klinično brezčutno ter neizbežno in zanesljivo, kot je zanesljiva in neizbežna gospa s koso, povozile blodnje nekaterih tukajle dol, ki mislijo, da so v imenu neke kvazi pravičnosti, pogruntali sistem, kjer lahko z malo dela in veliko blebetanja dobro živiš......en čas že, dokler dokler si lahko sposojaš v tujini in hkrati preko davkov ropaš produktivni del sodržavljanov...nima pa to dolgoročne prihodnosti, nobene..........

Mladi bodo brez upora povsem brez prihodnosti.

Za Francoze so 30 urni delovniki zgleda prevec...Sploh mi ni jasno kako je njihova drzava lahko tako (relativno) uspesna.

to bi se moralo dogajati v sleherni vasi na zahodu.

Publicist F. William Engdahl se je z vprašanjem prenaseljenosti planeta začel ukvarjati pred desetletjem, ko je zbiral podatke za svojo knjigo o zgodovini gensko spremenjenih organizmovSemena uničenja. Prišel je do ugotovitve, da je zgodba o svetovnem prebivalstvu bistveno drugačna, kot jo prikazujejo množični mediji. Opozarja, da je junija 1952 John D. Rockefeller III v Williamsburgu v Virginiji organiziral konferenco, na kateri so oblikovali Svet za prebivalstvo (The Population Council). Rockefeller je bil njegov prvi predsednik. Prek tega sveta so razširili mit o prenaseljenosti planeta. Razširili so mit, da »ljudje onesnažujejo«. Zmanjšanje števila prebivalcev je postopno postalo strateška naloga vlade ZDA in Svetovne banke. F. William Engdahl opozarja, da svetu ne grozi bomba zaradi prevelikega števila ljudi, ampak kolaps človeške vrste zaradi zmanjševanja rojstev. Po statistikah je za ohranjanje ravnovesja prebivalstva potrebna stopnja rodnosti 2,1 otroka na žensko. V Nemčiji pa je stopnja rodnosti padla na 1,36 živo rojenega otroka na žensko, v Španiji znaša 1,48, Italiji 1,4. Število ljudi v Zahodni Evropi se bo do konca stoletja verjetno znižalo s 460 milijonov na 350 milijonov. Število Kitajcev se bo zaradi politike enega otroka prepolovilo. Tudi v ZDA, kjer je stopnjo rodnosti povečevalo priseljevanje ljudi iz Latinske Amerike, se rodnost zdaj znižuje. Tisti, ki pravijo, da je prenaseljenost problem razvijajočega se sveta, torej Afrike, Indije, Latinske Amerike, po Engdahlovih besedah prav tako nimajo prav. Rodnost v revnih državah zaradi Rockefellerjev in njihovih prijateljev ni več tako visoka, kot je bila včasih. V Mehiki se je stopnja rodnosti od leta 1960 do 2009 znižala s 7,3 živega otroka na žensko na 2,4, v Indiji je padla s 6 na 2,5 in Braziliji s 6,15 na 1,9. V podsaharski Afriki, kjer povprečna stopnja rodnosti s 4,66 otroka na žensko ostaja visoka, bo ta do leta 2070 padla pod mejo, ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva. Zlom zaradi prenizke rodnosti bo kmalu prepoznan kot eden največjih problemov o prihodnosti življenja na planetu, je prepričan Engdahl. Da trditve o prenaseljenosti planeta ne držijo, je v svojem dokumentarcu Porast prebivalstva (Population Boom) ugotovil tudi Werner Boote. Farida Akther, ena od ustanoviteljic nevladne organizacije UBINIG v Bangladešu, mu je med drugim povedala, da tisti, ki govorijo o množicah ljudi, takoj pomislijo na lakoto. »Zremo v številna usta, ki hočejo nekaj jesti. Ne pogledamo pa na roke! K vsakim ustom sodita dve roki. Usta bogatih so veliko večja kot usta revnih in njihove roke ne delajo,« je dejala Farida Akther. Po njenih besedah bodo revni preživeli, bogati ne bodo. Boote pa nam postavlja vprašanje, kdo od nas je preveč.

Na NovaTV bo naslov: Napad migrantov na policiste v Parizu.

V sloveniji ne bo nobenih protestov in vstaj,....saj ni SDS na vladi.....pa tudi kruha v smetnjakih ni več, še v skladiščih RK ga zmanjkuje.........

Ja prenaseljenost je mit, če pogledate na guglu poleg slumov še recimo train in Bangladesh, vidite, da če bi se dobro stisnili, bi verjetno eden ali dva še lahko šla na streho vlaka, stati seveda, za sedeti ni več prostora, ja prenaseljenost je mit,....kje delajo take? na FDV?....

prenaseljenost je MIT

prenaseljen planet 8 MRD ljudi ne more biti pravičen...pravzaprav nikoli niti ni bil...je rezultat stopnje zavesti človeštva in njegove narave.....Probali so nekaj s socializmom, pa se je končalo tako katastrofalno, da tega nikjer več na svetu ne želijo, razen v redkih določenih mentalno pohabljenih okoljih........

v sloveniji so takšni protesti samo takrat ko je na vladi sds , taki so

prihaja *OF* na evropski ravni....

Živela revolucija!

Govor supermiškota predsednika Boruta Pahorja slovenskim tlačanom ob 300.obletnici kmečkega upora v Tolminu ( Tolminski punt ): "Praviloma vselej, ko izkoriščanje, nepravičnost in neenakost dobijo take razsežnosti, da ogrozijo dostojanstvo ali celo eksistenco ranljive večine proti neki privilegirani manjšini, so upori neizogibni. Družba je vržena iz svojih moralnih tečajev," Tlačani,bolj nas tlačijo, rajši jih imamo.