Rešiti moramo planet. K temu smo se zavezali. Zdaj je čas za akcijo

Z današnjim dnem je v veljavo stopil pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Do četrtka ga je podpisalo 192, ratificiralo pa 94 držav. Slovenijo slednje še čaka.

Države so se v sporazumu, ki se je v zgodovino zapisal kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo, zavezale, da bodo dvig povprečne globalne temperature do konca stoletja omejile na manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Prizadevanja pa naj bi šla v smeri 1,5 stopinje. Cilj je ambiciozen, a hkrati nujen, če hočemo še naprej živeti na vsaj približno tako gostoljubni Zemlji, kot jo poznamo danes. 

Med tistimi, ki so povzdignili glas za to, je tudi filmski zvezdnik Leonardo DiCaprio. Podpisal se je pod dokumentarni film, v katerem se poglablja v vprašanje podnebnih sprememb in ugotavlja, kaj moramo storiti, da preprečimo katastrofo.

Sporazum v veljavo najprej stopil v najbolj ogroženih državah

Zanimivo je, da je sporazum najprej začel veljati v pacifiških otoških državah, kot so Kiribati, Konga, Tuvalu in Marshallovi otoki. Razlog je preprost: tam je 4. november najprej nastopil. A sporočilo je močno. Gre za države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Od uničujočih viharjev, ki jih prej niso poznali, in sprememb v razporeditvi padavin, zaradi katerih se vrstijo suše in poplave, do najbolj grozljive – dviga gladine morja, kar bi pomenilo njihovo izginotje z obličja sveta.

Pozivi teh držav, naj človeštvo končno stopi na zavoro in začne reševati planet, zato vse bolj spominjajo na zadnje obupane klice utapljajočega se. Da bi se njihov glas vendarle slišal, so se povezale in bodo skupaj nastopile na podnebnih pogovorih, ki se v ponedeljek začnejo v maroškem Marakešu. Tam bodo predstavniki skoraj 200 držav iskali načine za udejanjenje pariškega sporazuma, male pacifiške države pa si bodo prizadevale za to, da bi na podlagi ohlapnih smernic iz pariškega teksta oblikovati jasna in zavezujoča pravila.

Potrebujemo jih, da ne bodo velike onesnaževalke iskale obvodov in da pariški sporazum ne bo ostal le mrtva črka na papirju.

Na čelu prizadevanj za to je nekdanja mehiška zunanja ministrica Patricia Espinosa, ki je del svoje politične kariere preživela tudi kot veleposlanica v Sloveniji. Od maja je odgovorna oseba pri Združenih narodih za boj proti podnebnim spremembam.

Pariški sporazum nam po njenih besedah kaže pot k popolni preobrazbi naše družbe, s čimer bomo ustvarili gospodarstvo, ki bo skoraj neodvisno od fosilnih goriv. Zato, pravi, je zgodovinski. Poudarila je še, da za to ne bodo dovolj politične in gospodarske odločitve in spremembe, dejavno sodelovati bo moral sodelovati prav vsak posameznik. "Sporazum postavlja temelje spremembam, ki nas bodo vodile k popolnoma drugačnemu svetu, kot ga poznamo zdaj," je še poudarila v pogovoru za Deutsche Welle.

V sporazum kljub številnim kritikam, ki letijo nanj, trdno verjame. O ovirah, ki mu ležijo na poti, so se z njo pogovarjali pri Euronewsu. Sporazum je sicer pravno zavezujoč, težava pa je, da sankcij za države, ki ga ne bi izvajale, ni. Kitajska, ki v zrak spusti največ ogljikovega dioksida, si njegovo količino sicer prizadeva zmanjšati, a po sedanjih predvidevanjih do leta 2030 ne bo začela upadati. ZDA lahko za predsednika dobijo Donalda Trumpa, ki podnebnim sporazumom nasprotuje. Prav nikjer v pogodbi ni definirano, kaj bo posamezna država storila za dosego ambicioznega cilja. Kdo jo bo torej prisilil, da bo zares storila vse, kar lahko? In da ekonomske in politične računice ne bodo pretehtale nad skrbjo za okolje? Espinosa računa na sodelovanje državljanov, podjetij, organizacij. Vse več ljudi se zaveda grožnje, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. In ker so vlade odgovorne ljudem, upanje ostaja, je pojasnila. 

Slabih novic vse več, časa pa vse manj

Plat zvona bijejo tudi pri Združenih narodih, kjer so prav danes predstavili letno poročilo o stopnjah škodljivih emisij. Velikih razlogov za zadovoljstvo ne daje. Kot zdaj kaže, se bo povprečna globalna temperatura glede na trenutne kazalce dvignila za 2,9 do 3,4 stopinje Celzija, torej precej več, kot predvideva pariški podnebni sporazum.

Program ZN za okolje (UNEP), ki je poročilo pripravil, zato opozarja, da bodo morale države načrtovane izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za četrtino. V nasprotnem primeru se do tega leta obetajo koncentracije ogljikovega dioksida v višini 54 do 56 gigaton, za dosego cilja glede globalne temperature do konca stoletja pa je treba to količino zmanjšati na 42 gigaton.

"Znanost kaže, da moramo ukrepati hitro," je poudaril direktor UNEP Erik Solheim in pozval k odločnemu ukrepanju v Marakešu. Posvaril je pred "človeškimi tragedijami, ki se jim je mogoče izogniti", pri čemer je navedel lakoto, bolezni in konflikte zaradi podnebnih sprememb.