Margot Woelk je danes stara 95 let. Svoje preteklosti se nerada spominja, saj je bilo življenje v obdobju druge svetovne vojne zanjo precej kruto.
Kot je dejala v pogovoru za britanski časopis, je imela takrat najbrž eno najbolj bizarnih služb na svetu. Leta 1942 so jo namreč ujeli agenti SS in jo iz Berlina odpeljali v vas Gross Partsch, kjer je bila ena od 15 žensk, ki so poskusile vso hrano, preden jo je zaužil Adolf Hitler, ki ga je bilo bolestno strah, da bi ga kdo zastrupil.
Situacija je bila še toliko bolj nenavadna, se spominja Margot, ker so njeni rojaki v tistem času stradali, ona pa je se "mastila" z najrazličnejšim sadjem in zelenjavo ter drugo najbolj izbrano hrano.
A svoje delo je opravljala z velikim odporom. "Vsak dan sem preživela v smrtnem strahu, a nisem imela druge izbire. Skrbelo me je, da bo hrana zares zastrupljena. Potem me danes ne bi bilo tukaj," pravi.
Hitler je bil znan po tem, da je zaužil le hrano, ki jo je pred tem poskusilo vseh 15 žensk, od pokušanja do zaužitja pa je minila vsaj ena ura.
"Kosilo smo morale poskusiti vsak dan med 11. in 12. uro. Hrana je bila vegetarijanska. Najokusnejšo zelenjavo, postreženo z rižem, solato in sadje so nam servirali prav tako kot njemu. Ko je bil preizkus uspešen, so agenti SS hrano odpeljali v Hitlerjevo skrivališče," razlaga Margot.
Čeprav se je v tem času počutila kot laboratorijski zajec, je, kot pravi, kmalu ugotovila, da se z agenti SS ni dobro prepirati, če želi ostati živ.
Do neuspešnega poskusa atentata, ki ga je julija 1944 z bombo v kovčku poskušal izvesti Klaus von Stauffenberg, je lahko živela pri tašči, ki jo je pod streho vzela, potem ko je v enem od bombardiranj izginila streha na njenem berlinskem stanovanju. Po tem dogodku pa je taščo videla le še ob koncih tedna, ko jo je obiskala v spremstvu agentov SS.
Ko je Hitler novembra 1944 po 800 dneh zapustil svoje skrivališče, ji je eden od agentov pomagal pobegniti nazaj v Berlin tako, da jo je pretihotapil na Goebblesov vlak. To je bila najbrž njena rešitev, Woelkova namreč meni, da so njene kolegice ubili Rusi.
Poleg strahu, ki ga je prestala v času, ko je delala za Hitlerja, je morala preboleti tudi brutalno posilstvo vojakov Rdeče armade.
Boljši časi so prišli po vojni, ko je leta 1946 končno našla svojega moža, za katerega je bila dobršen del vojne prepričana, da je mrtev. Skupaj sta živela vse do njegove smrti leta 1990.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.