Fidži v primežu tihotapcev: kokain kot sladkor, pralni prašek in zobna pasta

Sitiveni Qiliho, vodja fidžijske policije, pravi, da ne gleda več akcijskih filmov, vse odkar je prevzel enega najpomembnejših položajev v tej majhni otoški državi v Tihem oceanu. Kot pravi, je njegovo življenje že dovolj dramatično. V zadnjih petih mesecih se je soočil s številnimi izzivi: potopil se je v globino morja, kjer je v ribiških mrežah na dnu oceana našel kokain v vrednosti več milijonov evrov, aretiral več tihotapcev in otoškim skupnostim pojasnjeval, da skrivnostni paketi s kokainom, ki jih je naplavilo na rajske plaže, niso primerni za uživanje. 

Pred prevzemom nove funkcije v policiji je več kot 25 let preživel v vojski, služboval pa je na številnih misijah Združenih narodov. Novembra 2015 ga je policija povabila k sodelovanju. A čeprav bi si marsikdo mislil, da je delo policista na rajskem Fidžiju ležerno, Qiliho poudarja, da delo ni več tako brezskrbno, odkar je Fidži postal ključna postojanka kriminalcev, ki tihotapijo drogo čez Tihi ocean.

Boj proti prepovedanim drogam je nekaj, kar ga žene naprej. Policija že deluje v sklopu operacije, ki želi v državi "izkoreniniti" marihuano. Ker pa je država tako zelo rodovitna, ponekod marihuana raste kar znotraj in v okolici policijskih postaj. Namreč, ko konopljo kot dokaz pripeljejo na postajo, ta odvrže semena.

Toda glavni problem v državi niso "zelene droge", kot jih imenuje Qiliho, ampak "bele" - kokain in metamfetamin. Del prepovedanih substanc v državo pride preko turistov, ostali del pa preko tolp, ki drogo tihotapijo iz ZDA in Latinske Amerike preko pacifiških otokov do Avstralije in Nove Zelandije.

Domačini na plaži odkrili kokain in ga uporabili kot pralni prašek

Na krovu patruljnega čolna Veiqaravi policijski načelnik pripoveduje, kako je v lanskem letu 120 paketov kokaina, vsak je bil vreden več tisoč evrov, naplavilo na oddaljene fidžijske otoke. Tihotapci so kokain spravili v ribiške mreže in jih pritrdili na morsko dno. Zaradi slabih vremenskih razmer se je mreža odtrgala in nato raztrgala na bližnjem koralnem grebenu. Qiliho je na otoke hitro napotil policiste, da bi drogo zavarovali.

Nočna mora lokalnih policistov v vsej pacifiški regiji je, da bodo ljudje drogo uživali, ne da bi vedeli, kaj je v njej. V Mikroneziji so domačini kokain, ki so ga našli v laguni, uporabili kot pralni prašek, dokler niso spoznali, da se ne peni. Na Tahitiju je leta 2017 na oddaljenem grebenu eksplodirala ladja, polna kokaina. Nekaj tednov oziroma mesecev kasneje je večina prebivalcev na enem od manjših otokov že uživala kokain. 

Kot pove načelnik, ljudje po navadi mislijo, da je v paketih sladkor ali zobna pasta v prahu oziroma pecilni prašek. A Qiliho poudarja, da policijo zdaj bolj skrbijo tisti prebivalci, ki naplavljene pakete kokaina prodajajo na črnem trgu. Nekateri ribiči gredo na lov, a ne za ribami. V globinah iščejo pakete s kokainom, za to pa jih določeni ljudje dobro plačajo.

Fidžijska policija se proti tihotapcem bori s samo eno ladjo

Qiliho predvideva, da se njegovi policisti vsaj četrtino svojega delovnega časa borijo proti tihotapstvu. A pri tem gre za bitko Davida in Goljata, poudarja. V začetku marca sta na policijsko postajo prišla deček in njegov oče. Med izletom s čolnom sta pod vodo zagledala vrečo, polno kokaina. A ko je policija prišla na lokacijo, droge že dolgo ni bilo več.

Problem je v pomanjkanju finančnih sredstev. Ladja Veiqaravi, ki jim jo je podarila Avstralija, je izjemno koristna, a hkrati tudi edina patruljna ladja fidžijske policije. Kot razlaga, domačini policijo večkrat opozorijo na sumljive čolne, a do takrat, ko tja prispe policija, ti že pobegnejo.

"Informacija, ki pride do nas 48 ur prepozno, ni več koristna." Fidžijski policisti so v skupni operaciji z novozelandskimi v enem od skladišč, kjer bi sicer lahko shranili do 800 kock kokaina, našli le 30 kock. "Kje je ostala roba?" Verjetno že na poti v Avstralijo in na Novo Zelandijo.

"Ne moremo si privoščiti, da bi zatisnili oči. Moramo ohraniti ta zagon in se še naprej boriti, šele potem bomo uspeli. Videli smo učinke uporabe drog v drugih državah, tega ne želimo," pripoveduje načelnik. 

Qiliho pravi, da svoje sodelavce poziva, naj razmislijo o družbi, ki jo želijo za svoje otroke in vnuke. "Ne bi se rad upokojil in postal starec v vasi, da bi k meni prišel eden od mojih prijateljev, ko bomo sedeli in pili kavo, in mi rekel: Ti si bil načelnik policije in nisi storil ničesar. Poglej zdaj, kje je Fidži."

Od ZDA in Latinske Amerike do Avstralije in Nove Zelandije

Težave s tihotapci, ki pestijo majhne pacifiške otoke, so posledica tihotapske poti, ki jo poznajo le redki. Milijarde evrov vredno drogo, med drugim kokain in metamfetamin, v ZDA in Latinski Ameriki natovorijo na jadrnice, jahte in manjše čolne in se odpravijo na dolgo pot skozi Tihi ocean do Avstralije in Nove Zelandije. Postojanke tihotapcev so rajski južnopacifiški otoki, kot so Fidži, Vanuatu, Tonga in Francoska Polinezija.

Tihotapci skušajo zadostiti vse večjo potrebo po prepovedanih drogah v Avstraliji, ki vztrajno narašča. Ujete med otoško brezskrbnostjo in nevarnimi ter preračunljivimi tihotapci pa so majhne rajske državice, katerih morje in plaže se zlorablja za skrivanje dragocenih pošiljk. 

V zadnjih petih letih je tako na območju koralnih grebenov nasedlo in eksplodiralo že več ladij, vse so bile polne kokaina. Posledica tega je, da na pacifiške plaže morje naplavlja kokain, domačini pa ga odkrivajo tudi v ribiških mrežah, pritrjenih na morsko dno. 

Od leta 2014 zasegli okoli 7,5 ton kokaina

Tihi ocean je sicer že desetletja tranzitna pot tihotapcev drog, vendar kot so za Guardian potrdili analitiki in avstralska policija, se je uporaba poti v zadnjih petih letih drastično povečala. Od leta 2014 so zasegli že približno 7,5 tone kokaina, našli pa so ga v ladijskih trupih.

Leta 2004 je policija zasegla 120 kilogramov kokaina na plaži v Vanuatuju, kar je bil v tistem času največji zaseg v zgodovini države. Devet let kasneje so odkrili šestkrat večjo pošiljko.

Od leta 2016 so v Francoski Polineziji zasegli že šest večjih pošiljk kokaina. Leta 2017 so ujeli ladjo blizu Nove Kaledonije z 1,5 tone kokaina na krovu, blizu avstralske vzhodne obale pa so na krovu ene od ladij odkrili 1,4 tone kokaina. Obe pošiljki sta bili vredni več kot 200 milijonov evrov.

Regija je tako ujeta v 'popolno nevihto'. Proizvodnja kokaina je na najvišji stopnji. Hkrati se je v Avstraliji in Novi Zelandiji, ki ima največjo stopnjo uporabe kokaina na prebivalca na svetu, še povečalo povpraševanje. Avstralci in Novozelandci prav tako plačujejo več za drogo kot drugod po svetu, in sicer okoli 260 evrov za gram.

Droge prihajajo v Avstralijo preko različnih sredstev, s tovornimi ladjami, potniškimi ladjami in letalskim prometom. Decembra 2018 so aretirali fidžijsko stevardeso, ki je poskušala iz države v Avstralijo pripeljati kokain, marca pa je avstralska policija aretirala dva moška, eden je bil zaposlen na letališču v Sydneyju in je bil del kriminalne družbe, ki je tihotapila metamfetamin. Toda glede na stroge varnostne ukrepe v letalskem prometu in carinske kontrole je tihotapljenje drog preko oceana z ladjami postalo vse bolj dobičkonosen in priljubljen posel.

Odvisneže od drog na Fidžiju pošljejo v psihiatrično bolnišnico

Nekatere od večjih pacifiških držav opažajo nevarno in hudo zasvojenost s kokainom in metamfetaminom, povezano z nasiljem tolp in korupcijo med policisti. Kot pravijo opazovalci, so včasih domačini pacifiških otokov problem zasvojenosti pripisovali le Avstraliji in Novi Zelandiji, saj so bili sami le tranzitna pot, na koncu pa so opazili zasvojenost tudi med domačim prebivalstvom. 

Ian Collingwood, ki večino svojega življenja živi na Fidžiju in je bil odvisen od drog, je za Guardian povedal, da lahko droge kupiš na vsakem koraku, a v državo so pripeljale nasilje. "Kot v vsaki državi, so na vrhu verige trgovci z drogami, ki so nevarni ljudje. Ugrabili te bodo, te odpeljali v bližnji grm, ti razbili kolena ali pa na obraz zlili kislino. To je problem, ki ga pacifiški narodi niso sposobni obvladati."

Na Fidžiju ni zbranih podatkov o uporabi drog ali odvisnosti. Prav tako ni rehabilitacijskega centra, ni metadonske ambulante, nobenih strokovnjakov za zdravljenje odvisnosti. Domačini odvisnosti niti ne razumejo kot bolezni. Tako v takem primeru pristaneš v psihiatrični bolnišnici. Tam si seveda nihče ne opomore.

To je verjetno boj naše generacije, ki ga počasi izgubljamo, pravijo policisti. Ne morete izkoreniniti drog, saj bo vedno obstajalo povpraševanje, menijo. "Edino, kar lahko naredimo, je, da kriminal omejimo do te mere, da postane naključen in ne naš vsakdan."