V pisnem sporočilu za javnost je Vatikan sporočil, da je papež danes zjutraj dobil visoko vročino, zato je njegovo zdravstveno stanje zelo resno in kot kaže nepovratno. Kljub vsemu sveti oče ni v komi, saj se občasno odziva na besede bližnjih, ki ga negujejo. "Klinično stanje svetega očeta ostaja zelo resno. Pozno dopoldne je dobil visoko vročino. Ko ga nagovorijo njegovi bližnji, se ustrezno odzove," so zapisali v skopem poročilu Vatikana.
Papež Janez Pavel II. naj bi že v četrtek zvečer dobil visoko temperaturo, kar je Vatikan pripisal okužbi sečil, po kateri je prišlo še do zastrupitve krvi in zastoja srca. Od takrat dalje se zdravstveno stanje svetega očeta vidno slabša in ostaja zelo kritično.
V dopoldanskem sporočilu za javnost je tiskovni predstavnik Vatikana Joaquin Navarro-Valls povedal, da je sveti oče še vedno živ, njegov srčni utrip je šibak, odpovedale so mu ledvice in tudi ostali organi ne delujejo normalno. "Splošno zdravstveno stanje svetega očeta, delovanje srca, dihal in prebavil, je nespremenjeno in zelo resno. Zgodaj zjutraj je kazalo, da občasno izgublja zavest. Ob 7.30 uri je bila ob njegovi prisotnosti maša."
Navarro-Valls je še povedal, da je v petek zvečer spregovoril tudi nekaj besed. "Včasih se zdi, kot da bi počival z zaprtimi očmi, toda ko spregovoriš z njim, odpre oči," je še dejal in dodal, da je 84-letnemu papežu povedal, da je bilo v petek zvečer na Trgu svetega Petra več tisoč mladih. "Zdi se, da je imel v mislih prav njih, ko je s svojimi besedami, ki jih je večkrat ponovil, dejal: Pričakoval sem vas. Sedaj ste prišli k meni. Zahvaljujem se vam," je dejal Navarro-Valls.
V Vatikan se zgrinjajo množice romarjev
Nočne molitve so potekale tudi v papeževi rodni Poljski. V papeževem rojstnem kraju Wadowice so pred stanovanjskim blokom, kjer je papež preživel otroštvo, prižigali sveče. Objokani ljudje so napolnili cerkev, kjer je bil krščen.
Tiskovno središče v Vatikanu so zjutraj ob 6. uri zaprli, kar so nekateri že razumeli kot namig za vest o najhujšem. Predstavniki Vatikana so kasneje pojasnili, da so novinarsko središče zaprli le zaradi čiščenja. Italijanski kardinal Camillo Ruini, ki je zadolžen za to, da v primeru smrti svetega očeta o tem obvesti javnost, pa se je iz papeževe sobe zgodaj davi umaknil v svoje prostore, je povedal osebni tajnik kardinala Don Nicola.
Kardinali se zbirajo v Vatikanu
V Vatikan prihajajo kardinali, ki bodo izbirali novega papeža. Danes so v papeško državo prispeli tudi losangeleški nadškof, ameriški kardinal Roger Mahony, mehiški kardinal Norberto Rivera in kardinal iz Nikaragve Miguel Obando.
Kardinali bodo po papeževi smrti po posebnem postopku, imenovanem konklave, izbrali novega vrhovnega poglavarja rimskokatoliške cerkve. Pravico in dolžnost voliti papeža imajo kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let. Takih je trenutno 117 ter eden in pectore, kar pomeni, da njegovo ime še ni bilo razkrito.
Konklave se začne najmanj petnajst in največ dvajset dni po smrti papeža, poteka pa v popolni tajnosti. Novi papež mora biti izvoljen z najmanj dvotretjinsko večino. Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če privoli, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave zaključi. Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra oznani čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža.
Kdo so morebitni nasledniki?Če bo naslednji papež, kot mnogi predvidevajo, Italijan, potem so med najmočnejšimi kandidati milanski nadškof Dionigi Tettamanzi, ki je konzervativec, vendar ga spoštujejo tudi v bolj liberalni cerkveni struji, potem kardinal Giovanni Battista Re, ki je prefekt škofovske kongregacije in tesen sodelavec sedanjega papeža. Med Italijani je treba omeniti še beneškega patriarha Angela Scolo, čeprav ima šele 63 let in nekateri menijo, da bi bilo bolje izvoliti starejšega papeža, da ne bi ostal predolgo na položaju.
Med Evropejci omenjajo tudi Nemca Josepha Ratzingerja, zagovornika skrajno konzervativne cerkvene doktrine. Če bi novi papež prišel iz Latinske Amerike, kjer živi več kot 40 odstotkov vseh katoličanov na svetu, potem sta med kandidati Kolumbijec Dario Castrillon Hoyos in Brazilec Claudio Hummes. Če pa bi kardinali želeli za papeža prvič izvoliti nebelca, bi morda izbirali med Nigerijcem Francisom Arinzejem in nadškofom iz Bombaja, Ivanom Diasom.
