Svet je na robu jedrske vojne, je med letom v Čile opozoril papež Frančišek. "Da, zelo sem prestrašen. Smo na robu. Potrebna je zgolj nesreča, da sproži vojno," je povedal med letom 15 ur in 40 minut trajajočim letom. "Uničiti moramo orožje in strmeti k jedrskemu razoroževanju," je dodal papež.
Novinarjem so na letalu razdelili tudi fotografije otroka, ki je preživel jedrski napad na Nagasaki. "To je sad vojne," je papež povedal o fotografiji, na kateri deček nosi svojega mrtvega brata.
Predstavniki Severne in Južne Koreje so se sicer danes sestali na pogovorih na delovni ravni, minuli teden pa so se srečali že visoki predstavniki obeh držav. Na slednjih so se dogovorili o udeležbi severnokorejske delegacije na olimpijskih igrah. Pogovori navdajajo z upanjem, da se napetosti, ki so se zaostrile zaradi več severnokorejskih jedrskih poskusov in preizkusov balističnih raket, umirjajo. Tudi Frančišek je prejšnji teden poudaril, da mora mednarodna skupnost podpreti "vsak napor za dialog".
Najprej Čile, nato Peru
Papež Frančišek je danes začel enotedensko turnejo v Južni Ameriki, v okviru katere bo obiskal Čile - tja naj bi prispel danes - in Peru, ki ga je v nedeljo prizadel močan potres. Tja bo predvidoma odpotoval v četrtek.
V ospredju tokratnega papeževega potovanja bodo sicer težave tamkajšnjih staroselcev, od Mapučev, ki se na jugu Čila borijo za vrnitev svojega ozemlja, do avtohtonega prebivalstva v perujski Amazoniji, kjer je težava nezakonito rudarjenje.
Obisk pa utegne miniti tudi v znamenju protestov proti pedofilskim škandalom, ki so v zadnjem času pretresli čilsko katoliško cerkev, poroča Guardian.
Javnost namreč pričakuje, da bo papež jasno in glasno priznal krivdo in se v imenu vseh duhovnikov pokesal. Aktiviste je razburilo predvsem imenovanje škofa, ki je bil obtožen, da je prikril ene najzloglasnejših pedofilskih afer v državi.
Prva postaja papeževe 22. turneje v tujini in šestega obiska v Latinski Ameriki bo čilska prestolnica Santiago de Chile, kjer se bo v torek sešel z odhajajočo predsednico države Michele Bachelet ter na neformalnih pogovorih z njenim naslednikom Sebastianom Pinero. Vodil bo tudi mašo v tamkajšnjem parku, obiskal zapor za ženske in se sešel s čilskimi škofi. Nato bo odpotoval v mesto Iquique na severu Čila, kjer bo prav tako daroval mašo.
V ospredju obiska v Čilu bo mesto Temuco 800 kilometrov južneje, kjer se bo Frančišek sešel s predstavniki ljudstva Mapuči. Ti južnoameriški staroselci, ki poleg Čila živijo tudi v Argentini, so s čilskimi oblastmi v dolgoletnem in občasno krvavem konfliktu. Mapuči, ki jih je v 17-milijonskem Čilu okoli 700.000, oblastem očitajo diskriminacijo in zlorabe, zahtevajo pa tudi vrnitev svojega ozemlja, ki je trenutno v rokah gozdarskih podjetij.
V sredo bo papež v letalskem oporišču v Temucu, glavnem mestu regije Araukanija, vodil mašo za integracijo ljudstev, na kateri pričakujejo okoli 400.000 vernikov. Med mašo bo tudi molitev v mapuškem jeziku v čast prvim naseljencem na območju današnjega Čila in Argentine.
Ko so španski konkvistadorji leta 1541 prišli na ozemlje današnjega Čila, so Mapuči živeli na ozemlju od reke Biobio do 500 kilometrov južneje. Danes imajo le še pet odstotkov prvotnega ozemlja in ker nimajo dovolj prostora za poljedelstvo in živinorejo, so mnogi opustili tradicionalni način življenja in se preselili v mesta. V povprečju so tudi revnejši od ostalih državljanov.
V zadnjih 20 letih skupine radikalnih Mapučev občasno zažigajo tovornjake in stroje gozdarskih podjetij in se spopadajo s policijo. Pri tem jih je več deset izgubilo življenje.
Organizatorji papeževega obiska upajo, da bo ta prispeval k zbliževanju Čilencev v regiji Araukanija in drugod po državi, je dejal čilski nacionalni koordinator obiska Fernando Ramos.
Okoljsko ozaveščeni papež opozarja na problem Amazonije
Iz Čila bo papež odpotoval v Peru, kjer bo obiskal mesto Puerto Maldonado v srcu perujske Amazonije, kjer se je v zadnjem času razcvetelo nezakonito izkopavanje zlata. "Papežev obisk v pokrajini Madre de Dios je povezan z onesnaženjem in izkoriščanjem rud na ozemlju staroselcev ob pomanjkanju pravne varnosti," je dejal predsednik tamkajšnjega združenja staroselcev Julio Ricardo Cusuriche.
V Peruju so domorodci v Amazoniji med najbolj izoliranimi skupnostmi v državi. Na območju živi okoli 50 etničnih skupin s skupno 350.000 pripadniki, med katerimi so nekateri sužnji tihotapcev, mnoge pa so močno prizadele podnebne spremembe.
Papež Frančišek bo v dvorani v Puerto Maldonadu v petek sprejel predstavnike amazonskega avtohtonega prebivalstva. Po napovedih naj bi jih prišlo okoli 3500, med njimi nekateri iz sosednjih Brazilije in Bolivije.
Okoljsko ozaveščeni papež že dlje časa opozarja na problem Amazonije in za prihodnje leto načrtuje posebno srečanje škofov iz regije, da bi podprl tamkajšnje staroselce in pozornost svetovne javnosti usmeril na 'zelena pljuča' sveta.
V soboto se bo papež v Trujillu na severu Peruja za zaprtimi vrati sešel z lokalnimi cerkvenimi predstavniki in jih pozval, naj uresničujejo njegovo vizijo odprte, usmiljene in družbeno angažirane Cerkve.
Turnejo bo sklenil v nedeljo z mašo v perujski prestolnici Lima.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.