Papežev atentator želi živeti na Hrvaškem

Prek svoje odvetniške ekipe je Turek Mehmet Ali Agca hrvaškemu časopisu Večernji list sporočil, da si želi, da bi mu Hrvaška podelila politični azil. "Hrvaška je katoliška država, jaz sem katolik, Jezus Kristus božji poslanec, a ne božji sin, kot piše v bibliji, ki jo poznamo. Pripravljen sem napisati novo bilbijo in popraviti napake, a to bi rad storil v katoliški Hrvaški, saj sta Italija in Španija zavrnili moje prošnje za azil," je soporočil Ali Agca, ki je 13. maja 1981 skušal ubiti papeža Janeza Pavla II. Pri poskusu umora je papeža zadel s štirimi naboji. Dva sta zadela predel trebuha, še z dvema pa ga je zadel v obe roki, a je papež po atentatu popolnoma okreval.

Italija in Španija sta že jasno sporočili, da turškega atentatorja obravnavata kot terorista, zaradi česar mu glede na njuni ustavi, ne moreta podeliti političnega azila. 52-letnega Alija Agco so 18. januarja letos po 30 letih izpustili iz zapora, a medijem še vedno ni izdal, ali mu je atentat na papeža kdo naročil. Za intervju od medijev zahteva do tri milijone dolarjev.

Že pred 30 leti je v času sojenja izjavil, da je božji sin, te retorike pa še vedno ne opušča. Javnosti je napovedal, da se bo dal krstiti na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Prvo noč na svobodi je preživel v luksuznem apartmaju hotela Sheraton v Ankari, račun pa so plačali kar njegovi odvetniki, ki so ob tem povedali, da njihov klient nima denarja.

Orlandu bo razkril usodo Emanuele

Sporočil je tudi, da se bo v kratkem srečal z Orlandom, duhovnim sinom Janeza Pavla II., odkril pa mu bo skrivnost Emanuele Orlandi, duhovne hčerke Janeza Pavla II., ki je izginila dve leti po poskusu atentata. Mediji so takrat špekulirali, da so ugrabitelji s tem pritiskali na papeža, da bi posredoval pri čim prejšnji izpustitvi turškega atentatorja.

Kljub številnim nasprotjem so turški mediji temu srečanju namenili veliko pozornosti, pri čemer so zapisali, da se tudi Orlando veseli srečanja z Alijem Agco. Sicer je slednji že potrdil, da je Emanuela živa in zdrava in da je njeno izginotje povezano z atentatom nanj. Potem ko bo Emanuela na prostosti, bo Ali Agca, kot je obljubil, objavil imena njenih ugrabiteljev in ji pomagal, da se vrne v vsakdanje življenje.

Pisal turškim obveščevalcem

Pozornost je s svojimi izjavami in dejanji turški atentator vzbujal tudi v času, ko je bil zaprt. Dele pisem, ki jih je med prestajanjem kazni pošiljal turški obveščevalni službi, je v tem tednu objavil turški časopis Hourijat. V njih je podrobno opisal priprave za atentat na pokojnega sirijskega predsednika Hafiza Al Asada, ki ga je obravnaval kot največjega turškega sovražnika. Izvedli naj bi ga dve leti pred atentatom na papeža, od turških obveščevalcev pa je zahteval, da ameriški obveščevalni službi Cia sporočijo, da je z njo pripravljen sodelovati in ji brez težav izročiti Osamo bin Ladna, živega ali mrtvega.

Kot piše omenjeni časopis, se je za to odločil izključno zato, ker so ZDA pomagale Turčiji prijeti Abdulaha Očalana, vodjo Kurdske delavske stranke, prav tako turškega sovražnika. Ali Agca tudi trdi, da mu Vatikan nudi 50 milijonov dolarjev, če sprejme katoliško vero in se sreča s papežem Benediktom XVI. Sicer pa v pismih nikoli ni omenjal atentata na papeža Janeza Pavla II.

Za svojo biografijo zahteva tri milijone dolarjev

Alija Agco na vsakem koraku spremlja odvetniška ekipa, ki jo sestavljajo Gokay Gultekin, Melahat Uzunoglu, Yimaz Abosuglu in Haci Ali Ozhan. Tako so Timesu ponudili vse pravice za njegovo biografijo v zameno za tri milijone dolarjev. A mnogi upravičeno dvomijo, da lahko pove ali pokaže kaj novega. V prid temu govorijo tudi njegove izjave, da je božji prerok.