Papež v Izraelu obsodil holokavst

Papež Benedikt XVI. je prispel na prvi obisk v Izrael. Ob prihodu na letališče v Tel Avivu je pozval Izrael in Palestince k spravi in dosegi mirovnega sporazuma. "Vse odgovorne pozivam, naj raziščejo vse možne poti, da bi oba naroda lahko v svojih državah živela v miru, v okviru varnih in mednarodno priznanih mejah. Čeprav pomeni Jeruzalem 'mesto miru', je več kot očitno, da miru, tragično za prebivalce Svete dežele, ni že desetletja." Dodal je, da nešteto mož, žena in otrok upa na varnejšo in stabilnejšo prihodnost, ki je odvisna od rezultata mirovnih pogajanj med Izraelci in Palestinci. "Tako kot mnogi pred mano tudi jaz prihajam, da bi molil na teh svetih krajih, še posebej za mir – za mir v Sveti deželi in v svetu."

Papeža sta na letališču sprejela izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu. Peres mu je izrekel dobrodošlico v latinščini, poudaril pa je tudi, da njegov obisk razume kot "duhovno misijo največjega pomena: misijo miru, ki bo posejala seme strpnosti in odstranila seme fanatizma''.

Jasno obsodil holokavst

Papež je ob obisku spominskega centra holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu podal jasno obsodbo holokavsta in pozval k večnemu spominu na njegove žrtve. "Naj njihovo trpljenje ne bo nikoli zanikano, podcenjevano ali pozabljeno," je dejal papež.

"Naj imena žrtev nikoli ne izginejo! ... In naj vsi ljudje dobre volje ostanejo pozorni na izkoreninjenje vsega, kar lahko vodi v tovrstne tragedije, iz človeških src," je dejal papež. Kot je pojasnil, je prišel v Jad Vašem, da v tišini počasti spomin na milijone žrtve "grozljive tragedije holokavsta".

"Katoliška cerkev čuti globoko sočutje z žrtvami, ki se jih tu spominjamo''', je še dejal papež in obenem poudaril, da je Cerkev blizu tudi vsem, ki so danes žrtve preganjanja na podlagi rase, barve kože in vere. "Cerkev je predana molitvi in neutrudnemu delu, da bi zagotovila, da sovraštvo ne bo nikoli več zavladalo v človeških srcih," je še rekel.

Protesti ob obisku?

Papežev obisk je predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Benedikt XVI. je sicer drugi papež, ki se je odločil za uradni obisk Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI.

Do obiska sicer prihaja v času nekoliko zaostrenih odnosih med judovsko državo in Vatikanom. Izraelci so namreč skeptični do nemškega papeža, ki je bil član Hitlerjeve mladine in je v odnosih med katoličani in Judi v času papeževanja že dvakrat sprožil napetosti. Prvič, ko je oktobra lani branil beatifikacijo papeža Pija XII., ki se naj med drugo svetovno vojno ne bi zoperstavil holokavstu, drugič pa januarja, ko je preklical izključitev iz Cerkve za škofa, ki je izrazil dvom v holokavst.

Skrajna desnica v Izraelu tako ob papeževem obisku napoveduje celo proteste, a je država zagotovila ostre varnostne ukrepe. Za varnost bo skrbelo kar 80.000 pripadnikov varnostnih sil, od tega 60.000 policistov, drugo pa bodo agenti tajnih služb in vojaki. Samo v Jeruzalemu je ob obisku nameščenih 30.000 policistov.