Papež z zaprtjem svetih vrat končal sveto leto usmiljenja

"Bog nima spomina za grehe," je papež Frančišek dejal v pridigi med mašo na Trgu svetega Petra, ki je sledila zaprtju svetih vrat. "On verjame, da je vedno mogoče začeti znova in se dvigniti," je poudaril.

"Čeprav so se sveta vrata zaprla, prava vrata usmiljenja, ki so Kristusovo srce, ostajajo na široko odprta za nas," je še dejal. Vernike je pozval, naj prosijo, da se vrata sprave in usmiljenja nikoli ne zaprejo in da se naučijo, kako preseči slabo in razhajanja.

Na željo papeža so sicer jubilejno leto praznovali po vsem svetu, zato so lahko sveta vrata prvič odprle vse katedrale sveta. Kot prva je papež 29. novembra lani izjemoma odprl vrata usmiljenja v katedrali v Banguiju v Srednjeafriški republiki.

Sveto leto, ki se je začelo 8. decembra lani, je izpostavilo usmiljenje kot eno od osrednjih prvin katoliškega verovanja in tudi pontifikata papeža Frančiška. Njegov namen je bil tudi poudariti pomen odpuščanja in sprave. Ker je usmiljenje tudi osrednji pojem drugih religij, je bil v svetem letu okrepljen medverski dialog.

Jubilejno leto v katoliški cerkvi običajno poteka vsakih 25 let in predstavlja posebno obdobje, namenjeno prenovi vernikov, da bi ti napredovali v veri. V tem času lahko verniki romajo, se pokesajo, pokorijo in dobijo izredni odpustek za svoje grehe ter se približajo Jezusu Kristusu.

Prvič so ga v Cerkvi praznovali že leta 1300, njegove korenine segajo v judovsko tradicijo. Od leta 1475 ga Cerkev praznuje vsakih 25 let, lahko pa papež skliče tudi izredno sveto leto. Tokratno je bilo četrto izredno jubilejno leto, v zgodovini Cerkve pa skupno 30.

V jubilejnem letu je po dosedanjih podatkih Svetega sedeža Vatikan obiskalo več kot 20,4 milijona romarjev z vsega sveta.