Gre za dva Italijana, dva Poljaka in enega Čilenca, katerih kanonizacijo je sicer napovedal že prejšnji papež Janez Pavel II. Današnja razglasitev svetnikov je obenem slovesen zaključek XI. redne škofovske sinode, na kateri so škofje z vsega sveta od 2. oktobra razpravljali o aktualnih problemih Cerkve, ter konec evharističnega leta, ki ga je razglasil Janez Pavel II.
Med prvimi svetniki papeža Josepha Ratzingerja je poljski škof Jozef Bilczewski (1860-1923), ki je bil nadškof v Lvovu in si je prizadeval za ublažitev medetničnih in medverskih sporov v svoji škofiji, ki je danes del Ukrajine. Njegov rojak, pater Zygmunt Gorazdowski (1845-1920) je skrbel za berače, brezdomce, matere samohranilke in zapuščene otroke ter ustanovil redovniško skupnost sester svetega Jožefa. Italijan Gaetano Catanoso (1879-1963) je utemeljil redovniško skupnost Veronike svetega obraza. Za svetnika je papež razglasil tudi kapucinskega patra Feliceja da Nicosio (1715-1787) s Sicilije ter čilenskega jezuita Alberta Hurtada Cruchago (1901-1952), gorečega privrženca socialne doktrine Cerkve.
Po evharistiji, ki so ji prisostvovali vsi škofje, udeleženci tokratne sinode, je Benedikt XVI. v homiliji med drugim dejal: "Svetnik je tisti, ki ga je tako očarala Božja lepota in njegova popolna resnica, da se je zato pripravljen odreči samemu sebi." Spomnil je, da je danes svetovni dan misijonarstva, in pozval kristjane, naj bodo kruh, ki se razdaja za druge, in naj se zavzemajo za pravičnejši svet. "Med sinodo smo lahko poglobljeno razpravljali o najpomembnejših vidikih Cerkve," je dejal papež in dodal, da mora evharistija, ki je bila osrednja tema tokratne sinode, spodbuditi duhovnike, da obnovijo svojo zavezo zvestobe Cerkvi, kar vključuje tudi celibat.
