Papež Benedikt XVI. je imel prvo delovno srečanje s z vsemi kardinali, ki so trenutno v Vatikanu. Kardinali so ga pozdravili z dolgim aplavzom, papež pa jim je dejal, da želi svoje poslanstvo izpolnjevati "s preprostostjo in odprtostjo".
Papež želi služiti
Novi papež je poudaril, da ne želi biti oboževan pač pa da si želi služiti, pri tem pa je kardinale prosil za pomoč pri premagovanju slabosti ob vodenju katoliške cerkve. "Ne gre mi za to, da bi me častili, pač pa si želim služiti v duhu preprostosti in vdanosti," je papež povedal navzočim kardinalom, se jim zahvalil, ker so vanj verjeli in ga izbrali, ter jih še iskreno prosil za podporo: "Prosim vas, ne odrecite mi svoje podpore. Vaša duhovna bližina, navdihnjeni nasveti in fizično sodelovanje bodo zame dar, ki mi bo pomagal izpolnjevati naloge mojega mandata s popolno vero in predanostjo."
Ko je kardinal Joseph Ratzinger, ki ga v Rimu sedaj ljubkovalno kličejo Papa Ratzi, prvič pozdravil množico, se je oklical za "preprostega, skromnega delavca v Gospodovem vinogradu", na prvi maši s kardinali pa je nekajkrat omenil svojo šibkost. Tako je tudi na današnjem srečanju s kardinali ponovno poudaril svojo človeško plat in omejitve.
Benedikt XVI. je v četrtek sicer že imenoval in potrdil člane rimske kurije. Za kardinala državnega tajnika je potrdil kardinala Angela Sodana.
Dokler ne bo sprejeta drugačna odločitev (donec aliter provideatur), je novi poglavar Katoliške cerkve potrdil tudi kardinale in nadškofe, ki vodijo dikasterije rimske kurije, ter tajnika za odnose z državami, nadškofa Giovannija Lajola, in pomočnika državnega tajnika, nadškofa Leonarda Sandrija. Papežev nekdanji položaj prefekta kongregacije za nauk vere pa ostaja odprt.
V nedeljo umestitvena maša novega papeža
Na nedeljski maši se bodo verniki novemu papežu prvič poklonili kot vrhovnemu rimskemu pontifu, Benedikt XVI. pa bo prejel tudi tradicionalni papeški prstan, ki ga ob njegovi smrti med posebnim obredom zdrobijo v prah. Po maši bo novi papež sprejel dostojanstvenike, potem pa bo posebej pozdravil še nemške romarje.
Italijanske oblasti ocenjujejo, da bo Vatikan obiskalo 500 000 romarjev, samo iz Nemčije, domovine Josepha Ratzingerja, naj bi se v nedeljo v Rim zgrnilo okoli 100.000 ljudi. Zato bodo oblasti s severa Italije, kjer živi nemškogovoreča manjšina, v italijansko glavno mesto pripeljale številne prostovoljce, ki naj bi pomagali nemškogovorečim vernikom.
Novi papež obsodil španski predlog zakon o istospolnih porokah
Benedikt XVI. je ostro obsodil španski predlog zakona o istospolnih porokah, s katerim bi Španija kot prva evropska država homoseksualnim parom omogočila ne samo legalne poroke temveč tudi posvojitev otrok. Spodnji dom španskega parlamenta je zakon že sprejel, v veljavo pa naj stopil čez nekaj mesecev.
Podoben zakon imata Belgija in Nizozemska, vendar pa predvideva samo istospolne poroke. Papež je predstavnikom rimskokatoliške cerkve v Španiji dejal, naj se raje odločijo odstopiti s položajev, kot da bi se podredili zakonu, ki ga je španski kardinal Alfonso Lopez Trujillo označil za pokvarjenega. Vatikan je španske vernike že pozval, naj se mu uprejo.
Sicer pa v Španiji pričakujejo nove napetosti med novim papežem in socialističnim premierom Josejem Luisom Zapaterom. Ta je namreč že napovedal, da namerava Madrid olajšati postopek za ločitev in ublažiti pogoje za splav.
Za nadaljevanje dialoga z judi
Papež je v četrtek izrazil željo za "nadaljevanje dialoga in okrepitev sodelovanja" z judovsko skupnostjo, je povedal rimski veliki rabin Riccardo Di Segni, sklicujoč se na pismo novega papeža. Kot je dejal Di Segni, je prejel pismo novega poglavarja rimskokatoliške cerkve, v katerem je ta še zapisal, da "verjame v pomoč Vsemogočnega glede nadaljevanja dialoga in sodelovanja z judovskimi brati in sestrami".
Dialog med katoličani in judi, ki ga je začrtal drugi vatikanski koncil, je konkretno obliko dobil, ko je papež Janez Pavel II. leta 1986 v Rimu kot prvi papež obiskal sinagogo. Sveti sedež in Izrael sta vzpostavila diplomatske odnose leta 1994, papež Janez Pavel II. pa je Izrael obiskal šest let kasneje.
Papeževa problematična preteklost
Britanski časnik The Independent je v današnji izdaji zapisal, da je povsem razumljivo, da se je večina nemških medijev z velikim ponosom odzvala na izvolitev novega papeža. Vendar pa izbira Nemca, ki je na lastni koži doživljal čas nacionalsocializma, ni samo vprašanje današnjih razmer v cerkvi, pač pa tudi njene preteklosti. Nihče ne trdi, da je bil mladi Joseph Ratzinger nacist, čeprav je bil kratek čas član Htilerjeve mladine (Hitlerjugenda). To pa ne velja za njegovega mentorja, kardinala Michaela von Faulhaberja, ki je Hitlerja večkrat obiskal, podpiral nemške vojaške cilje in s fuehrerjem delil antisemitizem, opozarja časnik.
Vendarle pa je nekaj motečega v izjavi Benedikta XVI. glede njegovega odnosa do nacističnega režima. "Ko sem spoznal, da nacisti obsojajo krščanstvo, ker ima korenine v zaničevani judovski veri, mi je postalo jasno, da ta nauk ni zame." To je bizarna formalna utemeljitev za upor proti Hitlerjevi morilski brutalnosti - in lahko kaže na moža, ki daje prednost dogmam in ne skrbi za ljudi. Obstajajo dobri razlogi za nemajhno nelagodje, sklene Independent.
