V 26 letih pontifikata je 84-letni papež svoj nauk predstavil na 90.000 straneh, ki jih je Vatikanska knjižnica izdala v 55 delih. Njegovo najnovejše delo so razmišljanja o 20. stoletju z naslovom Spomini in identiteta, ki ga bodo izdali spomladi prihodnje leto. Gre za papeževe pogovore in razprave z različnimi intelektualci.
Papež Janez Pavel II. je vodenje cerkve prevzel 16. oktobra 1978 in čeprav mu Parkinsonova bolezen povzroča velike težave pri govoru, pa ob pomoči logopedov papežu uspe prebrati vsaj dele svojih besedil. Kljub težavam s koleni in kolki, pa papež še vedno redno sprejema visoke predstavnike z vsega sveta, s čimer želi vernikom pokazati, da še spremlja svetovno dogajanje.
Razmišljanja o nasledniku potihnila
Po vrsti težkih in prelomnih trenutkov so nekateri kardinali lani ob 25. obletnici papeževega pontifikata začeli odkrito govoriti o njegovem nasledniku, vendar so nato ti glasovi nekoliko potihnili. Janez Pavel II. je marca z 9280 dnevi, ki jih je preživel kot papež, postal papež s tretjim najdaljšim papeževanjem.
Kot napovedujejo nekateri prelati, bi Janez Pavel II. lahko presegel tudi rekord papeža Pija IX. (1846-78), ki je z izjemo Svetega Petra vladal najdlje v zgodovini Cerkve. Pij IX. je papeževal skupno 31 let in sedem mesecev. Janez Pavel II. pa bi, če bi ostal na položaju do svojega 90. leta, ta rekord presegel. Po podatkih Vatikana je Sveti Peter kot prvi papež po različnih zapisih vladal 34 oziroma 37 let.
Šibko zdravje nadomesti odločna volja
Sicer se Janez Pavel II. kljub zdravstvenim težavam ne namerava odpovedati apostolskim potovanjem v tujino. Tako so njegovi predstavniki že odpotovali v Köln, kjer naj bi se papež avgusta prihodnje leto pridružil mladim vernikom na svetovnih dnevih mladih.
Kdo je papež Janez Pavel II.?
Papež se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v poljskih Wadowicah. Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike, ukvarjal se je z gledališčem in literaturo, v prvih letih druge svetovne vojne pa se je odločil, da bo postal duhovnik.
Po končanem bogoslovju v tajnem semenišču je Wojtyla odšel na nadaljevanje študija v Rim, učil se je tuje jezike in se nato z doktorsko disertacijo vrnil v domovino. Opravljal je duhovniško službo in bil univerzitetni profesor v Krakovu in Lublinu. Leta 1958 je postal krakovski pomožni škof, leta 1964 nadškof in leta 1967 tudi kardinal. Za 264. papeža rimskokatoliške cerkve, po 456 letih prvega, ki ni Italijan, so ga izvolili 16. oktobra 1978.
