Papež ogroža 116-milijardni posel mafijcev, ki jih je pozval h kesanju

"Ker mafija potrebuje ljudsko podporo, da lahko nadzoruje svoj teritorij, menijo, da morajo biti blizu Cerkvi. Papež Frančišek pa pravi, da z ljudmi, ki izseljujejo in morijo, ne more biti nobenih kompromisov," je dejal Gratteri.

Da je njihova avtoriteta priznana, lokalni mafijski šefi praviloma vzpostavijo tesne vezi z lokalnim duhovnikom, razlaga Gratteri in spominja, kako zelo "krščanska" je 'Ndrangheta . Tako na primer med iniciacijo, ki jo imenujejo kar krst, nov član drži gorečo podobo nadangela Mihaela, medtem ko svoje življenje izroči v roke organizacije.

Papež nad tem ne kaže navdušenja. Maja je mafijce pozval, naj se pokesajo. "Moje misli so pri ženskah, moških in otrocih, ki jih mafija izkorišča in zasužnjuje. Tega ne bi smeli početi! Naših bratov ne bi smeli zasužnjevati! Molimo, da se mafijci obrnejo k Bogu," je dejal na Trgu sv. Petra v Vatikanu.

A številni menijo, da tudi omiljena izjava tožilca še vedno pomeni, da je Frančišek v nevarnosti. Že mogoče, da so njegove moralne pridige morda prizadele verska čustva kakšnega mafijskega šefa, a prava težava je Frančiškova odločenost, da bo počistil v vatikanski banki IOR, česar se je loti s precej veliko metlo.

Papež je začel tisto, kar je obljubljal – reforme banke, ki je veljala za najljubšo pralnico kriminalnega denarja italijanskih mafijcev. In tega denarja ni malo. Združeni narodi ocenjujejo, da so največje mafijske družine – Cosa Nostra s Sicilije, 'Ndrangheta s Kalabrije in neapeljska Camorra – s tihotapljenjem mamil, izsiljevanjem in drugimi nezakonitimi dejavnostmi "obrnile" 116 milijard evrov.

Da mafija svoj zaslužek, preden ga lahko realno zapravlja, pere v IOR, ni bilo nikoli dokazano. Revizorji, potem ko je papež Frančišek naročil revizijo, ki traja že več mesecev, so našli 30.000 sumljivih računov, ki jih v banki ne bi smelo biti, na njih pa naj bi bilo še vedno okoli 300 milijonov evrov.

Uradno so storitve ustanove Istituto per le Opere di Religione (IOR), kot se banka uradno imenuje, namenjene le ozkemu krogu ljudi – katoliškim duhovnikom, zaposlenim in upokojenim v Vatikanu, njegovih institucijah in drugih katoliških organizacijah ter dobrodelnim skladom. Imetniki odkritih računov pa naj ne bi spadali v nobeno od teh skupin.

V Vatikanu so zatrdili, da papež ni v nevarnosti, a poznavalci razmer menijo, da se seznam tistih, ki bi lahko imeli motiv, da se znebijo papeža, ki je med ljudmi zelo priljubljen, vse daljši. Prav tako pa se je v preteklosti že izkazalo, da je lahko finančno poslovanje z mafijo precej nevarno.

Številni ob tem spominjajo na primer propadle milanske Banco Ambrosiano, ki velja za največji bančni zlom v italijanski zgodovini. Odločilno vlogo pri propadu je odigral prav IOR, njen predsednik Roberto Calvi pa je bil kmalu zatem najden obešen pod londonskim mostom z zajetno količino gotovine v žepu. Kot se je izkazalo, ni storil samomora, ampak je bil umorjen. In njegov tajnik je "slučajno" padel skozi okno pisarne.

Umora je bila osumljena mafija s Sicilije, ki je v zapleteni poslovni mreži s pomočjo duhovščine trgovala s tujimi valutami in orožjem ter prala na ta način prislužen denar in podkupovala italijanske politike.

Obsodbe ni bilo, mafijski finančnik iz te zgodbe Michele Sidona pa je umrl v zaporu, potem ko je spil kavo, "začinjeno" s cianidom.

Kot pravijo bolj ali manj preverjene zgodbe, s tem sumljivega poslovanja ni bilo konec, tako italijanski politiki kot mafijci naj bi v Vatikan vse do pred kratkim nosili kovčke denarja.

A če se bodo stvari odvile, kot si želi papež, ki meni, da IOR močno škoduje ugledu Cerkve, bo mafija morala najti novo banko, ki bo morala biti vsaj tako dovzetna za netransparentnost, kot je bil to pred sprejetjem nekaj pravil IOR, ki je veljal za kraj z diskretnostjo davčne oaze. Poleg tega papež pravi, da so v zvezi z banko odprte vse možnosti, tudi tista, da IOR zapre svoja vrata.