Zadnja svetovna supersila proti svetovni moralni avtoriteti: trenja med njima so zmeraj opredeljevala razmerje med ZDA in pokojnim Janezom Pavlom II.
Kljub temu se bo George W. Bush kot prvi ameriški predsednik v zgodovini ZDA udeležil žalnih slovesnostih za umrlim papežem, ameriška delegacija pa bo sicer na zelo visoki ravni. Potem ko so bila vprašanje glede njihove varnosti odpravljena z dnevnega reda, bodo že dva dni pred pogrebom v Rim poleteli Bush, njegova žena Laura in zunanja ministrica Condoleezza Rice.
V vseh mednarodnih organizacijah ima Busheva vlada odločilen vpliv na razdeljevanje funkcij, volitve novega papeža pa so zanjo že vnaprej izgubljena bitka in to kljub temu, da imajo ZDA skupaj 11 kardinalov, kar je le nekaj manj kot Italija (20), od skupnega števila 117 kardinalov z volilno pravico.
Vprašanje, ki ni vredno stave
"Glede tega ne bi stavil niti dolarja," je odgovoril washingtonski kardinal Theodore McCarrick na vprašanje Washington Posta, kakšne so možnosti za izvolitev ameriškega kardinala za papeža.
McCarrik je prepričan, da drugi kardinali ne želijo za papeža državljana "najmočnejše dežele na svetu". Še bolj jasno se je izrazil založnik ameriškega jezuitskega tiska Tom Reese: "Če bi bil za papeža izvoljen Američan, bi ljudje v dežela tretjega sveta mislili, da je volitve zrežirala CIA ali pa da jih je kupila newyorška borza."
Naj je šlo za začetek vojne v Iraku pred dvema letoma, škandal z mučenjem zapornikov v ameriškem vojaškem zaporu Abu Graib pri Bagdadu, smrtno kazen ali raziskave na zarodnih celicah, vedno znova je bil Bush deležen kritik iz Vatikana.
Nisem prepričan, če se strinjam z njim, vendar ga ljubim
"Papež Janez Pavel II. je bil vedno oster kritik ameriške kulture," ugotavlja ameriški tednik Newsweek. "Zavračal je našo potrošniško miselnost. Bil je proti našim vojnam." Lani je papež pridigal ameriškim škofom, da so njihovi verniki "hipnotizirani od materializma", odziv povprečnega katolika iz ZDA na papeževo filipiko pa naj bi bil v slogu: "Nisem prepričan, če se z njim strinjam. Sicer pa ljubim svetega očeta."
Janez Pavel II. je bil v ZDA sedemkrat, le še rodno Poljsko je obiskal pogosteje. Leta 1984 – po 114 letih prekinitve – sta ZDA in Vatikan znova vzpostavila diplomatske odnose. Naklonjenost Vatikana so si ameriške vlade pridobile zlasti zaradi prizadevanj za spoštovanje človekovih pravic in verskih svoboščin, razvojne in humanitarne pomoči in finančne podpore ameriških katolikov pri obnovi cerkva v Vzhodni Evropi, piše ameriški Catholic News Service.
Politiki so radi v družbi cerkvenih dostojanstvenikov
Bush, ki je sicer pripadnik evangeličansko-metodistične cerkve, se je v spremstvu svoje žene Laure s papežem sestal trikrat. "Spominjam se, da naju je popeljal na balkon njegove prekrasne palače, ki se dviguje nad čudovitim jezerom, kjer je govoril o svojem pogledu na svet," je opisal Bush svoj obisk v papeževi poletni residenci Castel Gandolfo v juliju 2001.
Vodilni ameriški politiki se radi pokažejo v družbi cerkvenih dostojanstvenikov, saj je okrog ena četrtina ameriških volilcev katoličanov, piše časopis Houston Chronicle. S 24 senatorji in 128 poslanci naj bi katoliki predstavljali najmočnejšo versko skupino v ameriškem kongresu.
