Maša za pokojnim papežem Janezom Pavlom II. na Trgu svetega Petra je trajala kar štiri ure. V italijanskem jeziku jo je vodil dekan kardinalskega zbora, nemški kardinal Joseph Ratzinger. Krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki so s trga odnesli nazaj v baziliko Svetega Petra, kjer so svetega očeta pokopali v grobnici pod glavnim oltarjem. Pokopali so ga ob 14.20 neposredno v zemljo, tako kot je sam želel. Pokop papeža je potekal brez navzočnosti televizijskih kamer, udeležili pa so se ga le najbližji papeževi zaupniki, med njimi nune, ki so mu kuhale, in osebni tajnik preminulega svetega očeta.
Prenos krste s trga v baziliko
Krsto je po maši ob aplavzu več sto tisoč glave množice in zvonenju zvonov 12 v črno oblečenih moških odneslo v baziliko. Preden so vstopili, so jo še zadnjič obrnili proti Trgu svetega Petra.
Na krsti iz cedrovega lesa je bil jasno viden izrezljan križ in črka M kot Devica Marija, ki jo je imel pokojni papež vedno za svojo zaščitnico.
Papežev obraz so prekrili z belo tančico, ki simbolizira zrenje v novi svet. V krsto so položili tudi njegov življenjepis ter zlatnike in srebrnike, ki so bili skovani med njegovim pontifikatom., ni pa znano, ali so spoštovali njegoov željo in mu v krsto položili pest prsti z rodne Poljske.
''Naj takoj postane svetnik!"
Slovesnost se je pričela z zvonjenjem zvonov, nato pa je cerkveni zbor zapel napeve "Daj mu večni pokoj, o Bog, in naj tvoja luč vedno sije nanj ...". Preprosto krsto so nato položili na stopnišče pred cerkvijo, na mestu, kjer je Karol Wojtyla pred 26 leti kot novi papež prvič nagovoril vernike.
"O Bog, sprejmi svojega služabnika in našega papeža Janeza Pavla II., ki je vodil tvojo Cerkev z ljubeznijo do Kristusa," je dejal Ratzinger v molitvi. "Danes bomo pokopali njegove posmrtne ostanke v zemlji kot seme nesmrtnosti – naša srca so polna žalosti, hkrati pa nas navdajata srčno upanje in neizmerna hvaležnost," je nadaljeval.
Papež Janez Pavel II. "nas vidi in nas blagoslavlja", je ob koncu homilije dejal dekan kardinalskega zbora, nato pa se je na trgu razlegel dolg aplavz, iz množice vernikov, ki so se zbrali na pogrebni slovesnosti, pa se je slišal klic: "Naj takoj postane svetnik".
"Nikoli ne bomo pozabili, kako se je na zadnjo velikonočno nedeljo njegovega življenja trpeči papež še enkrat pojavil na oknu apostolske palače in zadnjič podelil blagoslov Urbi et Orbi. Lahko smo prepričani, da je naš papež na oknu gospodove hiše. Vidi nas in nas blagoslavlja," je dejal kardinal Ratzinger in dodal: "Da, blagoslovi nas, sveti oče."
Slovo od 'vitalnega moža'
Papeža Janeza Pavla II. se verniki bolj spominjajo kot vitalnega, športnega modrega in ljubečega moža, kot po njegovi bolezni, s katero se je bojeval zadnja leta.
Tudi pridiga kardinala Ratzingerja je bila obarvana s spomini na papeževo mladost, ki jo je preživljal na Poljskem, in na življenje pred boleznijo. "Mladi Karol je z veseljem prebiral literaturo, oboževal je gledališče in poezijo, njegova ljubezen do kulture pa se je odražala v kasnejših zapisih svetega očeta," je dejal. "Opravil je številna potovanja, na katerih je neutrudno širil načela rimskokatoliške vere."
Kardinal je povedal, da je papež večkrat vneto ponavljal besede: "Vstanimo, pojdimo po svoji poti!", ta stavek pa po njegovem v srcih vernikov odmeva še danes. Ratzinger se je sicer spomnil tudi papeževega 26-letnega bonifikata, pri čemer je prebiral odlomke iz Svetega pisma. "Stojmo trdni pred Bogom," je dejal, na koncu pa se je dotaknil tudi papeževega večletnega boja z boleznijo.
Številni verniki, državniki in verski dostojanstveniki na Trgu Svetega Petra
Na papežev pogreb je pripotovalo okoli tri milijone ljudi, same žalne slovesnosti v Vatikanu pa se je udeležilo okoli tristo tisoč vernikov, 165 kardinalov in kakih 200 uradnih delegacij iz 80 držav z vsega sveta. Maše so se med drugimi udeležili italijanski premier Silvio Berlusconi, ameriški predsednik George Bush, francoski predsednik Jacques Chirac, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan ter številni drugi. Na slovesnosti so bili tudi britanski prestolonaslednik Charles, španski kralj Juan Carlos z ženo Sofio ter španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, poljski predsednik Aleksander Kwasniewski, brazilski predsednik Luiz Ignacio Lula da Silva, sirski predsednik Bašar Asad, in iranski predsednik Mohamed Hatami. Pogreb je skupaj spravil dolgoletne sovražnike. Izraelski predsednik Moše Katzav je tako v roke segel voditeljema Irana in Sirije, ki veljata za največji nasprotnici Izraela. To se je zgodilo prvič v zgodovini. "Res je bil glasnik miru. Dokaz za to je, da je njegov pogreb združil tolikšno število sovražnikov," je dejala neka vernica. Iranski predsednik Hatami pa je dogodek pospremil z besedami: "Današnji dan nam bo mogoče dal upanje za prihodnost v miru, brez konfliktov in sovraštva."
Kljub temu je pogreb poskrbel tudi za diplomatske napetosti. Tako je Kitajska poslala ostro opozorilo italijanski vladi, ker so tajvansko delegacijo pričakali z državniškimi častmi.
Roke pa sta si podala tudi britanski princ Charles in zimbabvijski predsednik Robert Mugabe, ki so mu tokrat izjemoma dovolili pripotovati v Evropo. Princ Charles se je opravičil za spodrsljaj in razložil, da ga je Mugabe ujel nepripravljenega.
Slovenijo so na v Vatikanu zastopali predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel v vlogi predsedujočega OVSE ter vsi trije škofi Franc Kramberger, Alojz Uran in Metod Pirih.
V Rimu in Vatikanu so postavili velika platna, preko katerih so lahko verniki spremljali pogrebno slovesnost. Ulice zgodovinskega Rima pa so bile skoraj povsem zapuščene. Trgovine v bližini rimskih znamenitosti so bile večinoma zaprte, tiste, ki so ostale odprte, pa niso imele obiskovalcev.
Zadnje slovo po svetu
Na Poljskem, rodni deželi umrlega papeža, se je na ulicah ter po cerkvah zbralo na milijone vernikov, da bi se še zadnjič poslovili od ljubljenega papeža. Poljaki so žalno slovesnost spremljali preko številnih velikih ekranov, ki so jih postavili po državi.
Ob 10. uri, ko se je v Vatikanu začel pogreb preminulega papeža, je na Poljskem življenje obstalo. Oglasile so se sirene in zazveneli zvonovi, v poljski prestolnici pa so ob 10. uri tudi obstali vsi avtobusi in tramvaji, kot tudi redki pešci na ulicah. Na Poljskem je sicer dela prost dan, ob tem pa so zaprte vse javne ustanove, podjetja in trgovine.
Samo v Krakovu, kjer je Karol Woytila deloval kot nadškof preden je postal papež, se je zbralo 800 tisoč žalujočih. Na istem mestu je pred tremi leti pokojni papež zadnjič maševal na Poljskem, njegovo pridigo pa je poslušalo kar tri milijone ljudi. Stol, na katerem je takrat sedel, so okrasili z žalnim trakom in ga postavili na poseben oltar.
V Varšavi pa so se od papeža poslovili s topovskimi salvami, sirene pa so vključili tudi na vseh policijskih avtomobilih.
Kljub še vedno zelo nizkim temperaturam se je velika množica vernikov tudi na Tatrah, ki jih je papež v mladosti redno obiskoval.
Dogodek je po televiziji spremljalo več milijard ljudi po celem svetu. V Mehiki se je zbralo na tisoče vernikov, ki so v rokah držali papeževe fotografije in prižigali sveče. Verujoči so se v rekordnem številu zbrali tudi v Vietnamu.
Izraelska javna televizija in tudi zasebna televizija sta neposredno prenašali pogrebne slovesnosti, dogodku pa je posebno oddajo namenil tudi javni radio. Na trgu Luneta v filipinski prestolnici Manila se je na maši za papeža, ki jo je vodil nadškof iz Manile Gaudiencio Rosales, zbralo več sto ljudi. Na londonskem Trafalgar Squareu je pogreb kljub dežju spremljalo med 200 in 300 ljudi, medtem ko je v westminstrski katedrali molilo kakih sto vernikov. Začetek pogrebnih slovesnosti za papežem so ob 10. uri oznanili tudi zvonovi katedrale. Na velikem zaslonu so pogrebne slovesnosti spremljali tudi v indijski Kalkuti, medtem ko se je v katoliških cerkvah po državi zbralo več tisoč vernikov. Pogreb so spremljali tudi v strogo muslimanskem Iranu, kjer so mnogi tokrat prvič kršili prepoved gledanja satelitskih programov.
Japonski prestolonaslednik, princ Naruhito se je udeležil maše v katedrali Svete Marije v Tokiu, kjer so se pred pogrebom poslovili od papeža. Maše se je udeležilo 1500 katoličanov, diplomatov in vladnih predstavnikov. V katoliških cerkvah v BiH so ob začetku pogrebnih slovesnosti zvonili pol ure, zastave pred državnimi ustanovami pa so spustili na pol droga. Zastave so ob papeževem pogrebu na pol droga spustili tudi v Nemčiji, pred kraljevo palačo v Oslu in v Pakistanu.
Cenzura na Kitajskem
Katoličani na Kitajskem so premostili nasprotja med uradno in prepovedano katoliško cerkvijo. "Danes načrtujemo slovesnost za papeža," je pred pogrebno slovesnostjo dejal predstavnik "cerkve tišine" v mestu Baoding. V katedrali na jugu Pekinga, pomembnem centru uradne cerkve, pa so se na opoldanski maši zbrali številni verniki.
Kitajski mediji so se medtem odločili za cenzuro pogrebnih slovesnosti. Uradni mediji so namreč dobili ukaz, da zatemnijo morebitne dogodke, povezane s papeževim pogrebom. V dnevnikih ni bilo novic o pogrebu, vprašanja, povezana s kitajskim zastopstvom na pogrebu, pa so umaknili s prepisa novinarske konference, ki jo je na svoji spletni strani objavilo kitajsko zunanje ministrstvo.
