Janez Pavel II., ki je bil za papeža izvoljen oktobra 1978, je papež s tretjim najdaljšim stažem v zgodovini. Ko je beli dim nad Vatikanom razglasil, da je novi poglavar katoliške cerkve postal Karel Woytila, so mnogi menili, da gre za slučajen izbor, ker se rimska kurija ni mogla dogovoriti, koga bo izbrala za novega papeža. Vendar pa se je hitro izkazalo, da izvolitev takrat 66-letnega Poljaka morda le ni naključje. Papež se je izkazal kot človek z vizijo. Je velik zagovornik življenja, saj je trdno prepričan, da je človek božje bitje. Iz tega razloga nasprotuje tako genetskim manipulacijam, še posebej pa pravici do splava. Po drugi strani ima sedanji rimski škof, kar je papežev uradni naziv, velik socialni čut, veliko pa si je prizadeval za ekumenizem in zbliževanje verstev. Vendar pa hkrati opozarja pred porokami muslimanov in katolikov, ker to otroke mešanih zakonov odpelje iz cerkve.
Kljub temu, da ga je bolezen v zadnjem desetletju močno prizadela, pa Janez Pavel II. še vedno opravlja svoje dolžnosti. Vsak teden se vsaj dvakrat na Trgu Svetega Petra v Vatikanu srečuje z romarji, skoraj vsako nedeljsko opoldne pa spregovori z okna.
Janez Pavel II. ima tudi rekord v številu potovanj med papeži. V začetku junija naj bi se odpravil na svoje že 103. potovanje po svetu, v Švico, sredi poletja pa še v Nemčijo.
Rekorder je po številu razglašenih svetnikov. V dobre četrt stoletja svojega papeževanja jih je razglasil 482, poleg njih pa še 1.337 blaženih. Lani jeseni, ko je bil zaradi bolezni zelo slaboten, pa je pohitel z razglasitvijo novih kardinalov, da bi tako zagotovil dovolj volilcev, ki bodo po njegovi smrti izvolili naslednika, ki bo nadaljeval njegovo vizijo. Koga je izbral, pa zaenkrat ostaja trdno skrito za Vatikanskimi zidovi.
