Grke čaka 'boleč in težaven program strukturnih sprememb'

Včeraj je grški premier George Papandreu napovedal prestrukturiranje vlade, do katerega je sicer prišlo šele danes. Po pričakovanjih je moral ministrstvo zapustiti finančni minister George Papaconstatinou, ki je pripravil finančne ukrepe, proti katerim so Grki množično protestirali v sredo.

Namesto njega je imenovan dosedanji obrambni minister Evangelos Venizelos. Novi finančni minister Venizelos je po zaprisegi nove vlade dejal, da je imel številne pomisleke o sprejetju nove službe, a da jo sprejel iz čuta ''državljanske dolžnosti''. Pravi, da bo država rešena, če jim bo uspelo spet vzpostaviti fiskalno in ekonomsko suverenost. Prepričan je, da se bo Grčija s pomočjo grškega ljudstva uspela rešiti iz krempljev dolžniške krize.

Novi finančni minister, ki bo v luči reševanja krize prevzel enega ključnih položajev v vladi, prihaja iz Soluna in velja za ustavnega strokovnjaka in nadarjenega govorca, ki je kot kulturni minister med drugim vodil priprave na grške olimpijske igre leta 2004. Venizelos je v preteklosti že vodil pravosodni in prometni resor.

Po poročanju grške državne televizije se nekdanji finančni minister Papaconstatinou od vlade ne poslavlja, saj bo zdaj vodil ministrstvo za okolje. Po zaprisegi nove vlade je Papconstantinou o svojem nasledniku dejal, da bo hitro dosegel rezultate in nadaljeval z reformami. Novi zunanji minister bo Stavros Lambrinidis, sicer dosedanji evropski poslanec in član Pasoka.

Grški premier Papandreu je po potrditvi novega finančnega ministra dejal, da bo ta izvajal ''boleč in težaven program strukturnih sprememb''.''Evangelos Venizelos zagotavlja vse potrebno za izpeljavo posebej bolečega in težavnega programa velikih strukturnih sprememb, ki bodo v prihodnjih letih izboljšale naše gospodarstvo. Več poudarka bomo namenili gospodarski rasti.''

Dva člana socialistov sta včeraj zaradi nasprotovanja novim nepriljubljenim reformam zapustila stranko, vendar večina vladajoče stranke v parlamentu ni ogrožena, saj bosta njuna sedeža zasedla druga dva člana stranke.

Poslanci bi lahko o zaupnici vladi, ki bo vezana na potrditev novih ministrov, glasovali najhitreje v nedeljo. V sredo je med protesti v Grčiji izbruhnilo hudo nasilje. V Atenah se je v bližini parlamenta zbralo na desettisoče aktivistov in sindikalistov, še 20.000 ljudi pa je demonstriralo v mestu Solun. Proteste pa je pospremila tudi 24-urna splošna stavka v državi.

Papandreu je že ob napovedi preoblikovanja vlade to povezal z glasovanjem o zaupnici novi vladi. Glasovanja, s katerim bo preoblikovana vladna ekipa potrjena v parlamentu, sicer ni pričakovati pred nedeljo.

Barroso: Varčevalni ukrepi ključni za uspešno pomoč Grčiji

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v odzivu na dogodke v Grčiji izrazil upanje, da bo nova grška vlada potrjena čim prej, da se bo proces pomoči državi lahko nadaljeval gladko.

Ob tem je opozoril, da je prvi pogoj za uspeh pri pomoči Grčiji to, da si jo država želi in da je sposobna izvesti potrebne varčevalne ukrepe. "Prvi pogoj za uspeh, ko govorimo o podpori Grčiji, je, da si Grčija želi to podporo in da je Grčija sposobna ustrezno ukrepati na svoji strani. Ključno je, da so signali, ki prihajajo iz Grčije, glede tega jasni," je poudaril Barroso.

 "Gre za reforme v dobro ljudem in Grčije," je poudaril šef komisije. "In če bo Grčija opravila svoj del naloge, potem mora svoje storiti tudi EU, ker je to v našem skupnem interesu," je dejal Barroso.

Merklova in Sarkozy za hitro rešitev glede prezadolžene Grčije

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se danes v Berlinu zavzela, da bi bilo treba rešitev glede drugega paketa finančne pomoči za prezadolženo Grčijo doseči čim prej. "Potrebujemo rešitev čim prej," je poudarila Merklova. "Hitreje, kot dosežemo rešitev, boljše bo," je dejala Merklova, ki sicer ni pojasnila podrobnosti načrta, s katerim naj bi rešili Grčijo. Poudarila je še, da sta Nemčija in Francija trdno odločeni zavarovati skupno evropsko valuto.

Doslej je Nemčija vztrajala, da bi zasebni upniki, kot so banke in zavarovalnice, morali sprejeti izgube glede finančnih obveznosti Grčije v drugem paketu pomoči. Francija je temu nasprotovala in se zavzemala, da bi morali vlagatelje zgolj prepričati, da bi prihodke od dospelih grških obveznic znova investirali v grške dolžniške vrednostne papirje. To stališče je podpirala tudi Evropska centralna banka. Zdaj pa sta se Merklova in Sarkozy očitno dogovorila, da bi moralo biti sodelovanje zasebnih upnikov prostovoljno. Sarkozy je dogovor že označil za "preboj".